Kazalo
68 odnosi: Al secco, Ambrož Milanski, Andrea del Castagno, Andrea del Verrocchio, Andrea Pisano, Apsida, Arnolfo di Cambio, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bazilika, Bazilika (zgradba), Bazilika sv. Križa, Firence, Bernardo Buontalenti, Carrara, Cerkvena ladja, Cosimo Medičejski Starejši, Domenico di Michelino, Donatello, Filippo Brunelleschi, Firence, Freska, Giorgio Vasari, Giotto di Bondone, Giottov campanile, Giovanni Benelli, Girolamo Savonarola, Gotska arhitektura, Italija, Jacopo della Quercia, Kantor, Korna pregrada, Križni kvadrat, Krogovičje, Kupola, Latinski križ, Leonardo da Vinci, Lorenzo Ghiberti, Lorenzo Medičejski Veličastni, Luca della Robbia, Marmor, Michelangelo Buonarroti, Michelozzo, Neogotika, Palazzo Vecchio, Panteon, Rim, Paolo Uccello, Papež Štefan IX., Papež Evgen IV., Papež Nikolaj II., Peščenjak, Pediment, ... Razširi indeks (18 več) »
Al secco
Al secco (italijansko 'na suho') ali fresco-secco ali a secco ali freska finto je tehnika slikanja na steno, kjer se pigmenti, pomešani z organskim vezivom in / ali apnom, nanesejo na suh omet.
Poglej Firenška stolnica in Al secco
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Firenška stolnica in Ambrož Milanski
Andrea del Castagno
Andrea del Castagno (italijanščina) ali Andrea di Bartolo di Bargilla (izgovarja se; ok. 1419–19. avgusta 1457 je bil italijanski renesančni slikar iz Firenc, na katerega sta vplivala predvsem Masaccio in Giotto di Bondone. Njegova dela vključujejo freske v cerkvi Sant'Apolloniji v Firencah in naslikan konjeniški spomenik Niccolòja da Tolentina (1456) v stolnici v Firencah.
Poglej Firenška stolnica in Andrea del Castagno
Andrea del Verrocchio
Andrea di Michele di Cione poznan kot Andrea del Verrocchio, italijanski slikar, kipar, zlatar in keramik, * verjetno 1435., Firence (Florentinska republika, danes Italija), † 1488.
Poglej Firenška stolnica in Andrea del Verrocchio
Andrea Pisano
Andrea Pisano (Pontedera 1290 – 1348 Orvieto) znan tudi kot Andrea da Pontedera, je bil italijanski kipar in arhitekt.
Poglej Firenška stolnica in Andrea Pisano
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Firenška stolnica in Apsida
Arnolfo di Cambio
Arnolfo di Cambio (~1240 - 1300/1310) je bil italijanski arhitekt in kipar.
Poglej Firenška stolnica in Arnolfo di Cambio
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Firenška stolnica in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Firenška stolnica in Bazilika
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Firenška stolnica in Bazilika (zgradba)
Bazilika sv. Križa, Firence
Bazilika Santa Croce (Basilica di Santa Croce - bazilika svetega Križa) je glavna frančiškanska cerkev v Firencah v Italiji in manjša bazilika rimskokatoliške cerkve.
Poglej Firenška stolnica in Bazilika sv. Križa, Firence
Bernardo Buontalenti
Bernardo Buontalenti, italijanski oblikovalec, arhitekt, vojaški inženir in slikar, * 1536, Firence, Italija, † 6. junij 1608, Firence, Italija.
Poglej Firenška stolnica in Bernardo Buontalenti
Carrara
Carrara je mesto in občina v pokrajini Massa-Carrara v Toskani (Italija), znano po belem ali modro-sivem marmorju, ki ga pridobivajo v tamkajšnjih kamnolomih.
Poglej Firenška stolnica in Carrara
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Firenška stolnica in Cerkvena ladja
Cosimo Medičejski Starejši
Cosimo Medičejski Starejši, ugledni gospod, neformalni voditelj florentinske republike, * 27. september 1389, Firence, † 1. avgust 1464, Firence.
Poglej Firenška stolnica in Cosimo Medičejski Starejši
Domenico di Michelino
Domenico di Michelino, italijanski slikar, * 1417, † 1491.
Poglej Firenška stolnica in Domenico di Michelino
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Poglej Firenška stolnica in Donatello
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Poglej Firenška stolnica in Filippo Brunelleschi
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Firenška stolnica in Firence
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Firenška stolnica in Freska
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Firenška stolnica in Giorgio Vasari
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Firenška stolnica in Giotto di Bondone
Giottov campanile
Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.
Poglej Firenška stolnica in Giottov campanile
Giovanni Benelli
Giovanni kardinal Benelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 12. maj 1921, Poggiole di Vernio, † 26. oktober 1982.
Poglej Firenška stolnica in Giovanni Benelli
Girolamo Savonarola
Girolamo Hieronymus Savonarola, italijanski dominikanski pridigar, * 21. september 1452, Ferrara, Italija, † 23. maj 1498, Firence, Italija.
Poglej Firenška stolnica in Girolamo Savonarola
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Firenška stolnica in Gotska arhitektura
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Firenška stolnica in Italija
Jacopo della Quercia
Jacopo della Quercia, znan tudi kot Jacopo di Pietro d'Agnolo di Guarnieri, italijanski kipar renesanse, * ok.
Poglej Firenška stolnica in Jacopo della Quercia
Kantor
Kantor (lat. cantare - peti) je predpevec (kantor), oziroma zborovodja pri bogoslužju.
Poglej Firenška stolnica in Kantor
Korna pregrada
Korna pregrada je skupna značilnost poznosrednjeveške cerkvene arhitekture.
Poglej Firenška stolnica in Korna pregrada
Križni kvadrat
Tloris cerkve (križni kvadrat je osenčen) Križni kvadrat, križiščni kvadrat ali križišče v cerkveni arhitekturi je stičišče štirih krakov: ladje in transeptov ter prezbiterija cerkve.
Poglej Firenška stolnica in Križni kvadrat
Krogovičje
samostanu Bebenhausen Krogovičje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Poglej Firenška stolnica in Krogovičje
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Firenška stolnica in Kupola
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Firenška stolnica in Latinski križ
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Firenška stolnica in Leonardo da Vinci
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Poglej Firenška stolnica in Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Firenška stolnica in Lorenzo Medičejski Veličastni
Luca della Robbia
Luca Della Robbia, florentinski keramik, kipar in zlatar, * okoli 1400, Firence (danes Italija), † 20. februarja 1482, Firence.
Poglej Firenška stolnica in Luca della Robbia
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Firenška stolnica in Marmor
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Firenška stolnica in Michelangelo Buonarroti
Michelozzo
Michelozzo di Bartolomeo Michelozzi (1396–1472) je bil italijanski arhitekt in kipar.
Poglej Firenška stolnica in Michelozzo
Neogotika
Westminstrska palača je bila po požaru leta 1834 v letih 1840–70 zgrajena v neogotskem slogu Neogotika je umetnostni arhitekturni slog iz 18., 19., in 20.
Poglej Firenška stolnica in Neogotika
Palazzo Vecchio
Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.
Poglej Firenška stolnica in Palazzo Vecchio
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Firenška stolnica in Panteon, Rim
Paolo Uccello
ubija zmaja (1460) Konjenik John Hawkwood (1436) Paolo Uccello, italijanski slikar s pravim imenom Paolo di Dono, * 1397 Toskana, † 10. december 1475 Firence.
Poglej Firenška stolnica in Paolo Uccello
Papež Štefan IX.
Papež Štefan IX. ((Papa Stephanus Nonus) rojen kot Friderik Lotarinški (Fridericus Gozzelo Lotharingiae; Friedrich von Lothringen; Federico Gozzelon dei duchi di Lorena; Frédéric Gozzelon de Lorraine.) je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1020, Lorena (Sveto rimsko cesarstvo danes: Francija), † 28.
Poglej Firenška stolnica in Papež Štefan IX.
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Firenška stolnica in Papež Evgen IV.
Papež Nikolaj II.
Papež Nikolaj II. (Papa Nicolaus Secundus) rojen kot Gerard Burgundski (Gerardus Burgundus; Gerhard von Burgund; Gerardo di Borgogna; Gérard de Bourgogne) je bil francoski škof, kardinal in papež, * okrog 980, Chevron (Château de Chevron, Arleško kraljestvo, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Francija), † 27.
Poglej Firenška stolnica in Papež Nikolaj II.
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Firenška stolnica in Peščenjak
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Firenška stolnica in Pediment
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Firenška stolnica in Pilaster
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Firenška stolnica in Prezbiterij
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Firenška stolnica in Prižnica
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Poglej Firenška stolnica in Relikviarij
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Firenška stolnica in Renesančna arhitektura v Italiji
Rimski beton
Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.
Poglej Firenška stolnica in Rimski beton
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Firenška stolnica in Rozeta (arhitektura)
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Firenška stolnica in Siena
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Firenška stolnica in Stolnica
Svetlobno nadstropje
V arhitekturi je svetlobno nadstropje del notranjosti, ki se dviga nad sosednjimi strehami in ima okna, ki v notranjost prepuščajo dnevno svetlobo.
Poglej Firenška stolnica in Svetlobno nadstropje
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Firenška stolnica in Terakota
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Firenška stolnica in The New York Times
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Firenška stolnica in Timpanon (arhitektura)
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Firenška stolnica in Toskana
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Firenška stolnica in Transept
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej Firenška stolnica in Verižnica
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Firenška stolnica in Vitraj
Zgodovinsko središče Firenc
Zgodovinsko središče Firenc je del kvarta 1 italijanskega mesta Firence.
Poglej Firenška stolnica in Zgodovinsko središče Firenc