Kazalo
21 odnosi: Avstrijci, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Švicarska manliherica, Češka (zgodovinska dežela), Dunaj, Izumitelj, Manliherica M1885, Manliherica M1886, Manliherica M1888, Manliherica M1890 (karabinka), Manliherica M1895, Mannlicherjev okvir, Naboj (orožje), Nizozemska manliherica, Romunska manliherica M.93, Strojništvo, 1848, 1904, 20. januar, 30. januar.
- Avstrijski politiki
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Avstrijci
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Avstro-Ogrska
Švicarska manliherica
Švicarska manliherica M1893 ali M1894 je repetirka, ki jo je za potrebe švicarske vojske skonstruiral avstrijski puškar Ferdinand Mannlicher.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Švicarska manliherica
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Češka (zgodovinska dežela)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Dunaj
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Izumitelj
Manliherica M1885
Manliherica M.85 (tudi Mannlicher M1885) je bila prva puška repetirka, ki je bila v uporabi v avstro-ogrski vojski.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Manliherica M1885
Manliherica M1886
Manliherica M.86 ali Mannlicher M1886 je prva puška repetirka vrste Mannlicher v redni oborožitvi avstro-ogrske vojske.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Manliherica M1886
Manliherica M1888
Manliherica M.88 ali Mannlicher M1888 (nemški vojaški naziv: Repetier-Gewehr M.88; repetirna puška M.88) je premovlečna repetirka, ki jo je razvil avstrijski izumitelj Ferdinand Mannlicher.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Manliherica M1888
Manliherica M1890 (karabinka)
Karabinka manliherica M1890 ali Mannlicher M1890 (M pomeni Muster) je repetirna karabinka oz.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Manliherica M1890 (karabinka)
Manliherica M1895
Manliherica M.95 ali Mannlicher M1895 (uradno nemško: Repetier-Gewehr M.95 - repetirna puška M.95) je najpogostejša puška manliherica, osnovno orožje avstro-ogrskega vojaka v prvi svetovni vojni in slovenskega borca za severno mejo 1918-1919.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Manliherica M1895
Mannlicherjev okvir
Mannlicherjev okvir je tip okvirja, ki se ga v fiksno nabojišče strelnega orožja potisne (polni) skupaj z naboji.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Mannlicherjev okvir
Naboj (orožje)
Shema prebojnega naboja (A-plašč krogle, B-jeklena polnitev, C-votel del, D-svinčena polnitev, E-smodniška polnitev Naboj je vojaški izraz za pripravo, ki se uporablja pri streljanju in ki v osnovni obliki združuje kroglo, pogonsko polnitev in vžigalno kapico, ki se nahajajo znotraj tulca.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Naboj (orožje)
Nizozemska manliherica
Nizozemska manliherica (uradno nizozemsko: Geweer M.95 - Puška M.95) je repetirka, ki jo je razvil avstrijski inženir Ferdinand Mannlicher.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Nizozemska manliherica
Romunska manliherica M.93
Romunska manliherica (tudi manliherica M.93 ali Mannlicher M1893) je puška repetirka, ki sta jo razvila Avstrijca Otto Schönauer in Ferdinand Mannlicher.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Romunska manliherica M.93
Strojništvo
Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.
Poglej Ferdinand Mannlicher in Strojništvo
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ferdinand Mannlicher in 1848
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ferdinand Mannlicher in 1904
20. januar
20.
Poglej Ferdinand Mannlicher in 20. januar
30. januar
30.
Poglej Ferdinand Mannlicher in 30. januar
Glej tudi
Avstrijski politiki
Prav tako znan kot Ferdinand Ritter von Mannlicher, Manliherica, Manliherice.