Kazalo
38 odnosi: Aachen, Ana Avstrijska, Ana Jagelo, Avstrija, Španija, Češka, Češka (zgodovinska dežela), Bitka pri Mohaču, Cezar (naslov), Dunaj, Ferdinand II. Tirolski, Filip I. Kastiljski, Gorica, Habsburška monarhija, Habsburžani, Hrvaška, Istra, Ivana Blazna, Karel II., Karel II. Avstrijski, Karel V. Habsburški, Ludvik II. Jagelo, Maksimilijan II. Habsburški, Notranja Avstrija, Ogrska, Praga, Spodnja Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, Trst, Zgornja Avstrija, 11. januar, 1503, 1531, 1564, 24. marec, 25. julij, 5. januar.
- Hrvaški kralji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1503
- Umrli leta 1564
- Vitezi reda zlatega runa
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Aachen
Ana Avstrijska
Ana Avstrijska (Ana Marija Mavricija), španska princesa in kasneje francoska kraljica, * 22. september 1601, Valladolid v Španiji, † 20. januar 1666, Pariz.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ana Avstrijska
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ana Jagelo
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Avstrija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Španija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Češka
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Češka (zgodovinska dežela)
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Bitka pri Mohaču
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Cezar (naslov)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Dunaj
Ferdinand II. Tirolski
Nadvojvoda Ferdinand II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ferdinand II. Tirolski
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Filip I. Kastiljski
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Gorica
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Habsburžani
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Hrvaška
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Istra
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ivana Blazna
Karel II.
Karel II. je lahko.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Karel II.
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Karel II. Avstrijski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Karel V. Habsburški
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ludvik II. Jagelo
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Maksimilijan II. Habsburški
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Notranja Avstrija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ogrska
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Praga
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Spodnja Avstrija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Tirolska
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Trst
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Zgornja Avstrija
11. januar
11.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 11. januar
1503
1503 (MDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 1503
1531
1531 (MDXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 1531
1564
1564 (MDLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 1564
24. marec
24.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 24. marec
25. julij
25.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 25. julij
5. januar
5.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 5. januar
Glej tudi
Hrvaški kralji
Ogrski kralji
Rojeni leta 1503
Umrli leta 1564
Vitezi reda zlatega runa
Prav tako znan kot Ferdinand I.