Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Antwerpen, Avstrija, Avstro-Ogrska, Štrbské Pleso, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Belgija, Berlin, Budimpešta, Davos, Dunaj, Evropsko prvenstvo, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1910, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1911, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1912, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1913, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1914, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1921, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1922, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1923, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1924, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1925, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1926, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1927, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1929, Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1932, Hokej na ledu, Italija, Madžarska, München, Mednarodna hokejska zveza, Milano, Nemčija, Praga, Prva svetovna vojna, St. Moritz, Stockholm, Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1933, Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1991, 1915, 1920.
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Antwerpen · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štrbské Pleso
Štrbské Pleso (Tschirmer See; Csorbató or Csorba-tó; Szczyrbskie Jezioro) je smučarsko in turistično središče ter zdravilišče v Visokih Tatrah na Slovaškem ob istoimenskem jezeru.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Štrbské Pleso · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Švedska · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Švica · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Češkoslovaška · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Belgija · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Berlin · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Budimpešta · Poglej več »
Davos
Davos Davos (nemško: Davos, italijansko: Tavate, retoromansko: Tavau) je kraj v vzhodni Švici.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Davos · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Dunaj · Poglej več »
Evropsko prvenstvo
Evropsko prvenstvo je tekmovanje, na katerem sodelujejo reprezentance iz Evrope, včasih pa sodelujejo tudi neevropske države, npr.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1910
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1910 je bilo prvo Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 10. in 12. januarjem 1910 na jezeru Les Avants v švicarskem mestu Montreux.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1910 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1911
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1911 je bilo drugo Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 15. in 17. januarjem 1911 v Berlinu, Nemčija.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1911 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1912
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1912 je bilo uradno nepriznano Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 2. in 4. februarjem 1912 v Pragi, takrat Avstro-Ogrska.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1912 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1913
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1913 je bilo tretje Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 25. in 27. januarjem 1913 v Münchnu, Nemčija.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1913 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1914
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1914 je bilo četrto Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 25. in 27. januarjem 1914 v Berlinu, Nemčija.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1914 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1921
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1921 je bilo peto Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo 18. februarja 1921 v Stockholmu, Švedska.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1921 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1922
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1922 je bilo šesto Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 14. in 16. februarjem 1922 v St. Moritzu, Švica.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1922 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1923
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1923 je bilo sedmo Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 7. in 11. marcem 1923 v Antwerpu, Belgija.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1923 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1924
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1924 je bilo osmo Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 14. in 17. marcem 1924 v Milanu, Italija.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1924 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1925
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1925 je bilo deveto Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 8. in 11. januarjem 1925 v češkoslovaških mestih Štrbské Pleso in Stary Smokovec.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1925 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1926
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1926 je bilo deseto Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 11. in 19. januarjem 1926 v Davosu, Švica.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1926 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1927
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1927 je bilo enajsto Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 24. in 29. januarjem 1927 na Dunaju.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1927 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1929
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1929 je bilo dvanajsto Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 28. januarjem in 3. februarjem 1929 v Budimpešti.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1929 · Poglej več »
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1932
Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1932 je bilo trinajsto in zadnje samostojno Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je odvijalo med 14. in 20. marcem 1932 v Berlinu.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 1932 · Poglej več »
Hokej na ledu
Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Hokej na ledu · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Italija · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Madžarska · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in München · Poglej več »
Mednarodna hokejska zveza
Sedež zveze v Zürichu Mednarodna hokejska zveza (kratica IIHF - International Ice Hockey Federation) je mednarodno krovno telo hokeja na ledu, ki je bila ustanovljena leta 1908 v Parizu pod imenom Ligue Internationale de Hockey sur Glace (LIHG) in, ki danes združuje 64 nacionalnih hokejskih zvez.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Mednarodna hokejska zveza · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Milano · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Nemčija · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Praga · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Prva svetovna vojna · Poglej več »
St. Moritz
St.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in St. Moritz · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Stockholm · Poglej več »
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je vsakoletni hokejski turnir za reprezentance pod okriljem Mednarodne hokejske zveza od leta 1920.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu · Poglej več »
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1933
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1933 je bilo sedmo Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1933 · Poglej več »
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1991
Dvorana Turkuhalli, Turku, eno od prizorišč skupine A Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1991 je bilo petinpetdeseto Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1991 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in 1915 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu in 1920 · Poglej več »
