Kazalo
25 odnosi: Apnenec, Arheologija, Asteroid, Breča, Glina, Homo erectus, Karavanseraj, Ključnica, Kremen, Laterit, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Paleolitik, Paleontolog, Peščenjak, Pekinški človek, Peking, Pesek, Pestnjak, Pleistocen, Pliocen, Spodnja čeljustnica, Temenica (kost), Travertin, Univerza v Uppsali, 243 Ida.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Apnenec
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Arheologija
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Asteroid
Breča
Bazaltska breča; zelena osnovna masa je epidot Sedimentna breča Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Breča
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Glina
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Homo erectus
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Karavanseraj
Ključnica
leva ključna kost Ključnica (latinsko clavicula) je kost, ki ima obliko zelo razpotegnjene črke S in poteka od ročaja prsnice do lopatice.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Ključnica
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Kremen
Laterit
Laterit je vrsta prsti in kamnine, bogata z železom in aluminijem, in se običajno šteje, da je nastal v vročih in mokrih tropskih območjih.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Laterit
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Paleolitik
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Paleontolog
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Peščenjak
Pekinški človek
Pekinški človek ((pinjin Běijīng Yuánrén, latinsko Homo erectus pekinensis), je primer Homo erectusa (slovensko pokončni človek), ki se šteje za naslednika avstralopiteka in prednika Homo sapiensa (slovensko sodobni človek). 15 delnih lobanj, 11 spodnjih čeljusti, veliko zob, nekaj kosti in veliko kamnitega orodja so odkrili med izkopavanji v Džovkovdjanu (pinjin Chou K'ou-Tien) v bližini Pekinga, Kitajska, v letih 1923-1927.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Pekinški človek
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Peking
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Pesek
Pestnjak
Urejanje Pestnjak Pestnjak je kamenodobno orodje,ki ga uvrščamo v kulturo acheuleen, izdelano iz kamna.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Pestnjak
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Pleistocen
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Pliocen
Spodnja čeljustnica
Spodnja čeljustnica Spodnja čeljustnica je največja kost obraznega dela lobanje in edina premična kost glave.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Spodnja čeljustnica
Temenica (kost)
Temenica Temenica je parna štirioglata lobanjska kost, ki tvori zgornji in stranski del lobanjskega svoda.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Temenica (kost)
Travertin
Travertin je dober gradbeni material Travertin je vrsta sedimentne kamnine, ki je sestavljena iz kalcijevega karbonata.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Travertin
Univerza v Uppsali
Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in Univerza v Uppsali
243 Ida
243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka in 243 Ida
Prav tako znan kot Džoukoudian - najdišče pekinškega človeka.