OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 48 odnosi: Aachen, Alojz Lah, Antika, Avstrija, Švedska, Švica, Brzda, Domači konj, Dušan Mavec, Dunaj, Francija, Konjeništvo, Konjeništvo na Poletnih olimpijskih igrah 2012, Konjenica, Ksenofont, Lipica, Lipicanec, Nemčija, Nizozemska, Podsedelnica, Poletne olimpijske igre 1912, Poletne olimpijske igre 1920, Poletne olimpijske igre 1924, Poletne olimpijske igre 1928, Poletne olimpijske igre 1932, Poletne olimpijske igre 1936, Poletne olimpijske igre 1948, Poletne olimpijske igre 1952, Poletne olimpijske igre 1956, Poletne olimpijske igre 1960, Poletne olimpijske igre 1964, Poletne olimpijske igre 1968, Poletne olimpijske igre 1972, Poletne olimpijske igre 1976, Poletne olimpijske igre 1980, Poletne olimpijske igre 1984, Poletne olimpijske igre 1988, Poletne olimpijske igre 1992, Poletne olimpijske igre 1996, Poletne olimpijske igre 2000, Poletne olimpijske igre 2004, Poletne olimpijske igre 2008, Saumur, Sovjetska zveza, Stojan Moderc, Uzda, Vladimir Seunig, Zvezna republika Nemčija (1949–1990).

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Dresura in Aachen

Alojz Lah

Alojz Lah, slovenski jahač, * 17. julij 1958, Lipica.

Poglej Dresura in Alojz Lah

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Dresura in Antika

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Dresura in Avstrija

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Dresura in Švedska

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Dresura in Švica

Brzda

Brzda za dresuro Brzda je del uzde, ki jo uporabljamo pri jahanju.

Poglej Dresura in Brzda

Domači konj

Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.

Poglej Dresura in Domači konj

Dušan Mavec

Dušan Mavec, slovenski jahač, * 23. oktober 1947, Lipica, † 2. maj 1995, Dunaj Mavec je za Jugoslavijo nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1984 v Los Angelesu, kjer je v mešanem dresurnem jahanju osvojil 20.

Poglej Dresura in Dušan Mavec

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Dresura in Dunaj

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Dresura in Francija

Konjeništvo

Konjeništvo Konjeništvo oziroma jahanje konj se nanaša na spretnosti ježe, vožnje, steeplechasing in skakanje s konji.

Poglej Dresura in Konjeništvo

Konjeništvo na Poletnih olimpijskih igrah 2012

Konjeništvo na Poletnih olimpijskih igrah 2012.

Poglej Dresura in Konjeništvo na Poletnih olimpijskih igrah 2012

Konjenica

Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.

Poglej Dresura in Konjenica

Ksenofont

Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.

Poglej Dresura in Ksenofont

Lipica

Lipica je naselje v Občini Sežana in najpomembnejše slovensko konjeniško središče na kraški planoti, ob cesti Sežana-mejni prehod Lipica.

Poglej Dresura in Lipica

Lipicanec

Lipicánec je slovenska avtohtona pasma, vzrejena v Lipici.

Poglej Dresura in Lipicanec

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Dresura in Nemčija

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Dresura in Nizozemska

Podsedelnica

Angleška podsedelnica Podsedelnica je struktura iz blaga, napolnjena z različnimi polnili in oblikovana na različne načine, ki se uporablja tako, da se vstavi pod sedlo.

Poglej Dresura in Podsedelnica

Poletne olimpijske igre 1912

Poletne olimpijske igre 1912 (uradno Igre V. olimpijade) so potekale leta 1912 v Stockholmu (Švedska).

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1912

Poletne olimpijske igre 1920

Poletne olimpijske igre 1920 (uradno Igre VII. olimpijade) so potekale leta 1920 v Antwerpnu (Belgija).

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1920

Poletne olimpijske igre 1924

Poletne olimpijske igre 1924 (uradno Igre VIII. olimpijade) so potekale leta 1924 v Parizu (Francija).

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1924

Poletne olimpijske igre 1928

Poletne olimpijske igre 1928 (uradno Igre IX. olimpijade) so potekale leta 1928 v Amsterdamu (Nizozemska).

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1928

Poletne olimpijske igre 1932

Poletne olimpijske igre 1932 (uradno Igre X. olimpijade) so potekale leta 1932 v Los Angelesu (Kalifornija); to mesto je bil tudi edini kandidat za organizacijo poletnih olimpijskih iger.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1932

Poletne olimpijske igre 1936

Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Tretji rajh).

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1936

Poletne olimpijske igre 1948

Poletne olimpijske igre 1948 (uradno Igre XIV. olimpijade) so potekale leta 1948 na stadionu Wembley (London, Anglija).

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1948

Poletne olimpijske igre 1952

Poletne olimpijske igre 1952 (uradno XV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1952 v Helsinkih na Finskem.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1952

Poletne olimpijske igre 1956

Poletne olimpijske igre 1956 (uradno XVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre leta 1956, ki so prve potekale v dveh mestih - v Melbournu, Avstralija in v Stockholmu, Švedska.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1956

Poletne olimpijske igre 1960

Poletne olimpijske igre 1960 (uradno XVII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1960 v Rimu v Italiji.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1960

Poletne olimpijske igre 1964

Poletne olimpijske igre 1964 (uradno XVIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1964 v Tokiu na Japonskem.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1964

Poletne olimpijske igre 1968

Poletne olimpijske igre 1968 (uradno XIX. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1968 v Ciudad de Méxicu v Mehiki.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1968

Poletne olimpijske igre 1972

Poletne olimpijske igre 1972 (uradno XX. olimpijada moderne dobe) so olimpijske igre, ki so potekale v zahodnonemškem Münchnu od 26. avgusta do 11. septembra 1972.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1972

Poletne olimpijske igre 1976

Poletne olimpijske igre 1976 (uradno XXI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1976 v Montréalu, Québec, Kanada.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1976

Poletne olimpijske igre 1980

Poletne olimpijske igre 1980 (uradno XXII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1980 v Moskvi, Sovjetska zveza.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1980

Poletne olimpijske igre 1984

Poletne olimpijske igre 1984 (uradno XXIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1984 v Los Angelesu, Kalifornija, ZDA.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1984

Poletne olimpijske igre 1988

Poletne olimpijske igre 1988 (uradno XXIV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1988 v Seulu v Južni Koreji.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1988

Poletne olimpijske igre 1992

Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1992

Poletne olimpijske igre 1996

Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 1996

Poletne olimpijske igre 2000

Poletne olimpijske igre 2000 (XXVII. olimpijada moderne dobe) so potekale v Sydneyju, Avstralija od 15. september do 1. oktobra 2000.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 2000

Poletne olimpijske igre 2004

Igre XXVIII.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 2004

Poletne olimpijske igre 2008

Poletne olimpijske igre 2008 (XXIX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Pekingu (Ljudska republika Kitajska) od 8. avgusta do 24. avgusta 2008.

Poglej Dresura in Poletne olimpijske igre 2008

Saumur

Saumur je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Maine-et-Loire.

Poglej Dresura in Saumur

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Dresura in Sovjetska zveza

Stojan Moderc

Stojan Moderc, slovenski jahač, * 1. april 1949, Lipica.

Poglej Dresura in Stojan Moderc

Uzda

Angleška navadna uzda Primer western uzde s čelnikom za eno uho Bosal Uzda bitless (brez brzde) vrste crossunder. Uzda snaffle Uzda je kos opreme oziroma pripomoček za usmerjanje konja pri jahanju.

Poglej Dresura in Uzda

Vladimir Seunig

Vladimir (Valdemar) Seunig, slovenski hipolog, športni jahač, * 8. avgust 1887, Trebnje, † 24. december 1976, München.

Poglej Dresura in Vladimir Seunig

Zvezna republika Nemčija (1949–1990)

Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.

Poglej Dresura in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)

Prav tako znan kot Dresurno jahanje.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti