Kazalo
24 odnosi: Anattā, Budizem, Džainizem, Duḥkha, Filozofija, Gautama Buda, Grščina, Hinduizem, Indija, Kandži, Karma, Kitajska pisava, Korejščina, Krščanstvo, Latinščina, Minljivost, Misijonar, Nagardžuna, Pali, Pali kanon, Plemenita osemčlena pot, Sanskrt, Tri znamenja obstoja, Vzhodna Azija.
Anattā
V budizmu se izraz (pali) ali (sanskrt) nanaša na doktrino »nesebstva«, ki trdi, da pojavi nimajo nespremenljivega, trajnega sebstva, duše ali bistva.
Poglej Dharma (budizem) in Anattā
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Dharma (budizem) in Budizem
Džainizem
Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.
Poglej Dharma (budizem) in Džainizem
Duḥkha
Duḥkha (/dukə/; sanskrt: दुःख; pali: dukkha) je pomemben koncept v hinduizmu in budizmu, pogosto prevajan kot »trpljenje«, »nesreča«, »bolečina«, »nezadovoljstvo« ali »stres«.
Poglej Dharma (budizem) in Duḥkha
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Dharma (budizem) in Filozofija
Gautama Buda
Buda (znan tudi kot Sidarta Gotama ali Sidarta Gautama; Gautama namely Gotama in Pali ali Buda Šakjamuni) je bil filozof, popotni menih, mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v starodavni Indiji (okoli 5. do 4. stoletja pr. n. št.). Častijo ga kot ustanovitelja svetovne religije budizma, v večini budističnih šol ga častijo kot razsvetljenega, ki je presegel Karmo in ušel iz kroga rojstva in ponovnega rojstva.
Poglej Dharma (budizem) in Gautama Buda
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dharma (budizem) in Grščina
Hinduizem
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.
Poglej Dharma (budizem) in Hinduizem
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Dharma (budizem) in Indija
Kandži
Zapis besede Kanji s kandži pismenkami so sprejete logogramske kitajske črke, ki se uporabljajo v japonskem sistemu pisanja.
Poglej Dharma (budizem) in Kandži
Karma
Kárma (pali kamma) je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju.
Poglej Dharma (budizem) in Karma
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Dharma (budizem) in Kitajska pisava
Korejščina
Koréjščina (glej spodaj) je uradni jezik v Korejah, tako v Severni kot v Južni.
Poglej Dharma (budizem) in Korejščina
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Dharma (budizem) in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Dharma (budizem) in Latinščina
Minljivost
Minljivost (pali: अनिच्चा; sanskrt: अनित्य; tibetanščina: མི་རྟག་པ་ mi rtag pa; kitajščina: 無常 vučang; japonščina: 無常 mudžo; korejščina: 무상 musang; tajščina: อนิจจัง anitčang, iz palijskega jezika) je ena izmed temeljnih doktrin ali treh znamenj obstoja v budizmu.
Poglej Dharma (budizem) in Minljivost
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Dharma (budizem) in Misijonar
Nagardžuna
Nagardžuna (नागर्जुन,150-250), indijski budistični filozof, * ok.
Poglej Dharma (budizem) in Nagardžuna
Pali
Pali je starodavni indoarijski liturgični jezik, podoben sanskrtu.
Poglej Dharma (budizem) in Pali
Pali kanon
Pali kanon je zbirka verskih zapisov v indijskem jeziku pali, ki se v teravadskem budizmu smatra za učenje Bude (Dhammavinaja).
Poglej Dharma (budizem) in Pali kanon
Plemenita osemčlena pot
Kolo dharme pogosto predstavlja plemenito osemčleno pot. Plemenita osemčlena pot (sanskrt:, sinhalščina) je eno izmed temeljnih učenj Bude, ki ga je opisal kot pot, ki vodi k prenehanju trpljenja, ter kot dosežek samoprebujenja.
Poglej Dharma (budizem) in Plemenita osemčlena pot
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Dharma (budizem) in Sanskrt
Tri znamenja obstoja
Tri znamenja obstoja so v budizmu tri značilnosti (pali:; sanskrt), ki si jih delijo vsa čuteča bitja: minljivost (pali), nezadovoljstvo ali trpljenje (pali) in nesebstvo (pali). Te značilnosti so omenjene v sledečih verzih Dhammapade: 277, 278 in 279.
Poglej Dharma (budizem) in Tri znamenja obstoja
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Poglej Dharma (budizem) in Vzhodna Azija