Kazalo
19 odnosi: Anattā, Štiri plemenite resnice, Bojo Jinul, Budistični tempelj, Budizem, Drevo Bodi, Ippen Shonin, Lalitpur, Nepal, Plemenita osemčlena pot, Samostan Kurdžej, Samostan Tamšing, Samostan Tango, Shanti stupa, Pokhara, Skandha, Srednja pot, Stupa (zgradba), Tri znamenja obstoja, Verski pogledi na evtanazijo, Zgodovina Indije.
Anattā
V budizmu se izraz (pali) ali (sanskrt) nanaša na doktrino »nesebstva«, ki trdi, da pojavi nimajo nespremenljivega, trajnega sebstva, duše ali bistva.
Poglej Dharma (budizem) in Anattā
Štiri plemenite resnice
Štiri plemenite resnice (sanskrt) so pomemben sestavni del učenj budizma, ki jih je prvotno učil Gavtama Buda v Dharmačakra pravartana sutri.
Poglej Dharma (budizem) in Štiri plemenite resnice
Bojo Jinul
Bojo Jinul (izgovorjava v slovenščini: /bodžo činul/, korejsko: 보조지눌 ali v tradicionalnem sistemu pisanja: 普照知訥), korejski menih, * 1158, † 1210.
Poglej Dharma (budizem) in Bojo Jinul
Budistični tempelj
Mahabodhi tempelj v Bodh Gaja, Bihar, Indija. Budistični tempelj je kraj čaščenja budistične religije, ki združuje tako imenovane tri dragulje, to so Buda, Dharma in Sangha.
Poglej Dharma (budizem) in Budistični tempelj
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Dharma (budizem) in Budizem
Drevo Bodi
Bodijevo drevo (sanskrt बोधि), znano tudi kot Bo (iz singalščine Bo) in sveti figovec (devanagari पीपल के पडड़), je veliko in zelo staro sveto drevo figovec (Ficus religiosa)), ki se nahaja v Bodh Gaya, pod katerim je Siddhartha Gautama, duhovni učitelj, ki je kasneje postal znan kot Buda, rekel, da je dosegel razsvetljenje (Bodi).
Poglej Dharma (budizem) in Drevo Bodi
Ippen Shonin
Ippen Shōnin (一遍上人), znan tudi kot Zuien, japonski budistični potujoči duhovnik (hijiri), * 1234, Hogon-dži, Šikoku, Japonska, † 1289, Tokorozawa, provinca Saitama, Japonska.
Poglej Dharma (budizem) in Ippen Shonin
Lalitpur, Nepal
Lalitpur je novo metropolitansko mesto (nepalsko ललितपुर महानगरपालिका), zgodovinsko Patan (sanskrt पाटन Pātan, Nepal Bhasa: Yल Yala, nepalsko पाटन), je tretje največje mesto v Nepalu za Katmandujem in Pokharo in leži na jugu centralnega dela Katmandujske doline.
Poglej Dharma (budizem) in Lalitpur, Nepal
Plemenita osemčlena pot
Kolo dharme pogosto predstavlja plemenito osemčleno pot. Plemenita osemčlena pot (sanskrt:, sinhalščina) je eno izmed temeljnih učenj Bude, ki ga je opisal kot pot, ki vodi k prenehanju trpljenja, ter kot dosežek samoprebujenja.
Poglej Dharma (budizem) in Plemenita osemčlena pot
Samostan Kurdžej
Samostan Kurdžej v Bumtangu Samostan Kurdžej, Džakar Kurdžej Lhakang, tudi Samostan Kurdžej (THL) stoji v bližini mesta Džakar v okraju Bumtang v Butanu, le en kilometer od samostana Džambaj Lhakhang.
Poglej Dharma (budizem) in Samostan Kurdžej
Samostan Tamšing
Samostan Tamšing, (Tamzhing Lhündrup) (Wylie: gtam zhing lhun grub chos gling) v okrožju Bumthang v osrednjem Butanu je najpomembnejši Nyingma gompa v Butanu.
Poglej Dharma (budizem) in Samostan Tamšing
Samostan Tango
Samostan Tango je budistični samostan, ki stoji 14 kilometrov severno od glavnega mesta Thimphu v Butanu, v bližini gorovja Čeri.
Poglej Dharma (budizem) in Samostan Tango
Shanti stupa, Pokhara
Pokhara Shanti stupa ali Pagoda miru je budistična pagoda na hribu Anadu, na nadmorski višini 1000 m, spomenik nekdanjega odbora za razvoj vasi Pumdi Bhumdi, v okrožju Kaski, Nepal, (zdaj del mesta Pokhara).
Poglej Dharma (budizem) in Shanti stupa, Pokhara
Skandha
V budizmu (sanskrt) ali (pali) pomeni »agregat, kup, zbirka ali skupina« in se nanaša na pojem petih agregatov ali dejavnikov, ki sestavljajo in potanko razložijo umski in telesni obstoj čutečih bitij.
Poglej Dharma (budizem) in Skandha
Srednja pot
Srednja pot (pali:; sanskrt) je izraz, ki ga je Siddhartha Gavtama uporabil za opis značaja plemenite osemčlene poti, ki jo je odkril in ki vodi do odrešitve.
Poglej Dharma (budizem) in Srednja pot
Stupa (zgradba)
"Velika stupa" v Schanchiju Stupa je budistični spomenik, simbol Bude in budizma.
Poglej Dharma (budizem) in Stupa (zgradba)
Tri znamenja obstoja
Tri znamenja obstoja so v budizmu tri značilnosti (pali:; sanskrt), ki si jih delijo vsa čuteča bitja: minljivost (pali), nezadovoljstvo ali trpljenje (pali) in nesebstvo (pali). Te značilnosti so omenjene v sledečih verzih Dhammapade: 277, 278 in 279.
Poglej Dharma (budizem) in Tri znamenja obstoja
Verski pogledi na evtanazijo
Veliko verskih predstavnikov svari pred evtanazijo in ji niso naklonjeni, po skupnostih pa se pojavljajo različna mnenja.
Poglej Dharma (budizem) in Verski pogledi na evtanazijo
Zgodovina Indije
Po soglasju sodobne genetike so anatomsko moderni ljudje prvič prispeli na Indijsko podcelino iz Afrike med 73.000 in 55.000 leti.