Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Alžirija, Alfred Sisley, Amsterdam, Andy Warhol, Auguste Renoir, Ženske v vrtu, Édouard Manet, Benetke, Camille Pissarro, Claude Debussy, Edgar Degas, Fasada stolnice v Rouenu (Monet), Francija, Francosko-pruska vojna, Francozi, Giverny, Henri Matisse, Impresija, vzhajajoče sonce (Monet), Impresionizem, Jackson Pollock, Jacques-Louis David, John Constable, Joseph Mallord William Turner, Kasbah, Kopice (Monet), La Grenouillére, Le Havre, London, Louvre, Metropolitanski muzej umetnosti, Musée d'Orsay, Normandija, Pariški salon, Pariz, Paul Durand-Ruel, Prva svetovna vojna, Sena, Seznam francoskih slikarjev, Slikar, Sraka (Monet), Svetloba, Tifus, Vodne lilije, Zahodni svet, Zajtrk na travi (Manet), Zajtrk na travi (Monet), 14. november, 1840, 1926, 6. december.
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Novo!!: Claude Monet in Alžirija · Poglej več »
Alfred Sisley
Alfred Sisley, britansko-francoski impresionistični krajinski slikar, * 30. oktober 1839, Pariz, † 29. januar 1899, Moret-sur-Loing.
Novo!!: Claude Monet in Alfred Sisley · Poglej več »
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Novo!!: Claude Monet in Amsterdam · Poglej več »
Andy Warhol
Andy Warhol (rojstno ime Andrew Warhola), ameriški slikar, filmski ustvarjalec, komercialni ilustrator in pisatelj, * 6. avgust 1928, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 22. februar 1987, New York, ZDA.
Novo!!: Claude Monet in Andy Warhol · Poglej več »
Auguste Renoir
Pierre-Auguste Renoir, splošno znan kot Auguste Renoir (francosko; 25. februar 1841 - 3. december 1919), je bil francoski umetnik in vodilni slikar v razvoju impresionističnega sloga.
Novo!!: Claude Monet in Auguste Renoir · Poglej več »
Ženske v vrtu
Ženske v vrtu (francosko Femmes au jardin) je oljna slika, ki jo je leta 1866 naslikal francoski umetnik Claude Monet, ko je bil star 26 let.
Novo!!: Claude Monet in Ženske v vrtu · Poglej več »
Édouard Manet
Édouard Manet 23.
Novo!!: Claude Monet in Édouard Manet · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Claude Monet in Benetke · Poglej več »
Camille Pissarro
Jacob Camille Pissarro, francoski slikar, * 10. julij 1830, Charlotte Amalie na otoku Saint Thomas v Deviških otokih, † 13. november 1903, Pariz.
Novo!!: Claude Monet in Camille Pissarro · Poglej več »
Claude Debussy
Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.
Novo!!: Claude Monet in Claude Debussy · Poglej več »
Edgar Degas
Edgar Degas (ZDA: / deɪˈɡɑː / ali UK: / ɪɡɑːdeɪɡɑː /; rojen Hilaire-Germain-Edgar De Gas, francoščina:; 19. julij 1834 - 27. september 1917) je bil francoski umetnik, znan po svojih slikah, kipih, grafikah in risbah.
Novo!!: Claude Monet in Edgar Degas · Poglej več »
Fasada stolnice v Rouenu (Monet)
Serijo Fasada stolnice v Rouenu (francosko Série des Cathédrales de Rouen) je med letoma 1892-1893 naslikal francoski impresionist Claude Monet.
Novo!!: Claude Monet in Fasada stolnice v Rouenu (Monet) · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Claude Monet in Francija · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Claude Monet in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Claude Monet in Francozi · Poglej več »
Giverny
Giverny je naselje in občina v departmaju Eure v severni Franciji.
Novo!!: Claude Monet in Giverny · Poglej več »
Henri Matisse
Henri-Émile-Benoît Matisse, francoski umetnik, * 31. december 1869, Le Cateau-Cambrésis, Nord-Pas-de-Calais, Francija, † 3. november 1954, Cimiez zdaj Nica.
Novo!!: Claude Monet in Henri Matisse · Poglej več »
Impresija, vzhajajoče sonce (Monet)
Impression, soleil levant Impresija, vzhajajoče sonce (francosko: Impression, soleil levant) je slika francoskega slikarja Clauda Moneta in je simbol impresionističnega slikarstva.
Novo!!: Claude Monet in Impresija, vzhajajoče sonce (Monet) · Poglej več »
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Novo!!: Claude Monet in Impresionizem · Poglej več »
Jackson Pollock
Paul Jackson Pollock, ameriški slikar, * 28. januar 1912, Cody, Wyoming, ZDA, † 11. avgust 1956, Springs, New York, ZDA.
Novo!!: Claude Monet in Jackson Pollock · Poglej več »
Jacques-Louis David
Jacques-Louis David (francosko), francoski slikar, * 30. avgust 1748, Pariz, Francija, † 29. december 1825, Bruselj, Kraljevina Združene Nizozemske (zdaj Belgija).
Novo!!: Claude Monet in Jacques-Louis David · Poglej več »
John Constable
John Constable, (11. junij 1776 - 31. marec 1837) je bil angleški krajinski slikar v naturalistični tradiciji.
Novo!!: Claude Monet in John Constable · Poglej več »
Joseph Mallord William Turner
Joseph Mallord William Turner, tudi J. M. W. Turner, (krščen 14. maja 1775, London–19. december 1851, Chelsea, London) je bil angleški slikar in grafik, največji slikar barv, svetlobe, prostora in ozračja v 19.
Novo!!: Claude Monet in Joseph Mallord William Turner · Poglej več »
Kasbah
Kasbah je posebna vrsta medine - tradicionalne arabske mestne četrti - v severni Afriki.
Novo!!: Claude Monet in Kasbah · Poglej več »
Kopice (Monet)
Kopice (francosko Les Meules) je skupni naslov za serijo impresionističnih slik Clauda Moneta.
Novo!!: Claude Monet in Kopice (Monet) · Poglej več »
La Grenouillére
La Grenouillère (francosko Bain à la Grenouillère) je slika impresionističnega slikarja Clauda Moneta.
Novo!!: Claude Monet in La Grenouillére · Poglej več »
Le Havre
Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.
Novo!!: Claude Monet in Le Havre · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Claude Monet in London · Poglej več »
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19. stoletja n. št.) je razstavljenih na 60.600 kvadratnih metrov površine.
Novo!!: Claude Monet in Louvre · Poglej več »
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Novo!!: Claude Monet in Metropolitanski muzej umetnosti · Poglej več »
Musée d'Orsay
Notranjost muzeja Musée d'Orsay, tudi Orsayjski muzej je narodni muzej Francije, ki stoji v središču Pariza na levem bregu Sene, v 7.
Novo!!: Claude Monet in Musée d'Orsay · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Claude Monet in Normandija · Poglej več »
Pariški salon
Pariški salon (francosko Salon de Paris) ali krajše Salon (francosko Salon), ki se je začel leta 1667, je bila uradna razstava umetnosti Académie des Beaux-Arts v Parizu.
Novo!!: Claude Monet in Pariški salon · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Claude Monet in Pariz · Poglej več »
Paul Durand-Ruel
Paul Durand-Ruel (31. oktober 1831, Pariz - 5. februar 1922, Pariz) je bil francoski trgovec z umetninami, ki je povezan z impresionisti in barbizonsko šolo.
Novo!!: Claude Monet in Paul Durand-Ruel · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Claude Monet in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Claude Monet in Sena · Poglej več »
Seznam francoskih slikarjev
Seznam francoskih slikarjev.
Novo!!: Claude Monet in Seznam francoskih slikarjev · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Claude Monet in Slikar · Poglej več »
Sraka (Monet)
Sraka (francosko La Pie) je slika krajine, olje na platnu, ki jo je ustvaril francoski impresionist Claude Monet in je nastala pozimi 1868–1869 v bližini kraja Étretat v Normandiji.
Novo!!: Claude Monet in Sraka (Monet) · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Claude Monet in Svetloba · Poglej več »
Tifus
Tifus je nalezljiva črevesna bolezen, katere povzročitelj so bakterije iz rodu salmonel ali rikecij.
Novo!!: Claude Monet in Tifus · Poglej več »
Vodne lilije
Vodne lilije (ali Nymphéas v francoščini) je serija približno 250 oljnih slik francoskega impresionista Claudea Moneta (1840–1926).
Novo!!: Claude Monet in Vodne lilije · Poglej več »
Zahodni svet
NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.
Novo!!: Claude Monet in Zahodni svet · Poglej več »
Zajtrk na travi (Manet)
Zajtrk na travi (francosko Le Déjeuner sur l'herbe) - prvotno imenovana Kopanje (Le Bain) - je velika slika olje na platnu Édouarda Maneta, ustvarjena leta 1862 in 1863.
Novo!!: Claude Monet in Zajtrk na travi (Manet) · Poglej več »
Zajtrk na travi (Monet)
Zajtrk na travi, tudi Zajtrk v zelenem (francosko Le Déjeuner sur l'Herbe) je slika francoskega slikarja Clauda Moneta, ki je nastala leta 1865 kot odgovor na istoimensko sliko njegovega kolega Édouarda Maneta.
Novo!!: Claude Monet in Zajtrk na travi (Monet) · Poglej več »
14. november
14.
Novo!!: Claude Monet in 14. november · Poglej več »
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Claude Monet in 1840 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Claude Monet in 1926 · Poglej več »
6. december
6.
Novo!!: Claude Monet in 6. december · Poglej več »
Preusmerja sem:
Claude - Oscar Monet, Claude-Oscar Monet, Monet, Oscar-Claude Monet.
