Kazalo
60 odnosi: Absolutizem, Alter ego, Amor, Apolon, Apoteoza, Armand Jean du Plessis de Richelieu, Arno (reka), Astreja, Atena, Avatar, Caravaggio, Cina (arhitektura), Fama, Ferdinando I. Medičejski, Filip IV. Španski, Firenška stolnica, Fleur-de-lis, François Boucher, Franki, Harite, Henrik IV. Francoski, Hera, Hermes, Himen (mitologija), Junona, Jupiter (mitologija), Karel I. Angleški, Kerikej, Lernajska Hidra, Lex Salica, Louvre, Ludvik XIII. Francoski, Luksemburška palača, Marija Medičejska, Nereide, Olimp, Papeška bula, Pariz, Paul Cézanne, Peter Paul Rubens, Pogum, Porurje, Pozejdon, Pravičnost, Putto, Razumnost, Religija, Rog izobilja, Saturn (mitologija), Sojenice, ... Razširi indeks (10 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Absolutizem
Alter ego
Alter ego (latinsko, »drugi jaz«) je druga oseba ali identiteta znotraj osebe.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Alter ego
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Amor
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Apolon
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Apoteoza
Armand Jean du Plessis de Richelieu
Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Armand Jean du Plessis de Richelieu
Arno (reka)
Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Arno (reka)
Astreja
Astreja je lahko.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Astreja
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Cikel Marije Medičejske in Atena
Avatar
Deset avatarjev boga Višna Avatar je beseda, ki v sanskrtu pomeni »prerod boga« oziroma »inkarnacija«.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Avatar
Caravaggio
Michelangelo Merisi ali Amerighi da Caravaggio, italijanski baročni slikar, * 29. september 1571, † 18. julij (?) 1610 Deloval je v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji med leti 1592 (1595 ?) in 1610.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Caravaggio
Cina (arhitektura)
Cine na Alcazabi v Almeriji, Španija Cina ali nadzidek, tudi merlo, prsni zaslon na obzidju, je nazobčan del zgradbe (zidna krona), običajno na vrhu obzidja ali luskast parapet v srednjeveški arhitekture ali utrdbi.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Cina (arhitektura)
Fama
Fama na dresdenski umetnostni akademiji Fama (lat. fāma, iz latinske besede fari - govoriti) je v rimski mitologiji boginja poosebljenega glasu, govorice, novic.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Fama
Ferdinando I. Medičejski
Ferdinando I. Medičejski, kardinal, nadvojvoda Toskanski, * 30. julij 1549, Firence, † 3. februar 1609, Firence.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Ferdinando I. Medičejski
Filip IV. Španski
Filip IV.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Filip IV. Španski
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Firenška stolnica
Fleur-de-lis
Fleur-de-lis, napisano tudi fleur-de-lys, je lilija (v francoščini fleur in lis pomenita 'cvet' oziroma 'lilija' '), ki se uporablja kot okrasni element ali simbol.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Fleur-de-lis
François Boucher
François Boucher, francoski slikar, risar in jedkar, * 29. september 1703, † 30. maj 1770 Bil je francoski slikar, ki je delal v rokoko slogu.
Poglej Cikel Marije Medičejske in François Boucher
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Franki
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Harite
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Henrik IV. Francoski
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Hera
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Hermes
Himen (mitologija)
Kip Himena Himen (grško Ὑμέναιος), tudi Himenaj je v grški mitologiji eden izmed erotov (spremljevalcev Erosa in Afrodite), bog zakonske zveze in svatbe in predvsem pesmi, ki so jih peli na svatbah.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Himen (mitologija)
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Junona
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Jupiter (mitologija)
Karel I. Angleški
Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Karel I. Angleški
Kerikej
Kerikej Kerikej (☤) (lat. caduceus, grško κηρύκειον) ali Hermesova palica je kratka prerokova palica, prepletena z dvema kačama v obliki dvojne vijačnice, včasih okrašena s krili.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Kerikej
Lernajska Hidra
Razodetja Hidra ali Lernajska Hidra (starogrško: Lernaía Hidra) je v grški mitologiji htonska brez imena vodna zver podobna kači z devetimi glavami, od katerih je bila ena nesmrtna in je živela v lernajskem močvirju v Argolidi.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Lernajska Hidra
Lex Salica
Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..
Poglej Cikel Marije Medičejske in Lex Salica
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Louvre
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Ludvik XIII. Francoski
Luksemburška palača
Luksemburška palača se nahaja na ulici 15 rue de Vaugirard v 6.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Luksemburška palača
Marija Medičejska
Marija Medičejska, toskanska princesa in kasneje francoska kraljica, * 26. april 1575, Firence, † 3. julij 1642, Köln.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Marija Medičejska
Nereide
Kip Nereide Nereide so bile v grški mitologiji morske nimfe.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Nereide
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Olimp
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Papeška bula
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Pariz
Paul Cézanne
Paul Cézanne, francoski postimpresionistični slikar, * 19. januar 1839, Aix-en-Provence, Francija, † 22. oktober 1906, Aix-en-Provence.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Paul Cézanne
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Peter Paul Rubens
Pogum
"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Pogum
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Porurje
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Pozejdon
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Pravičnost
Putto
Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Putto
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Razumnost
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Religija
Rog izobilja
Rog izobilja, ki ga drži rimska boginja Ekvita na zadnji strani kovanca iz dobe rimskega cesarja Klavdija II. Rog izobilja (Latinsko: cornu copiae), tudi cornucopia je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, pogosto velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi ali oreščki, in sega v čas 5.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Rog izobilja
Saturn (mitologija)
Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Saturn (mitologija)
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Sojenice
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Svetniški sij
Svetniški sij ali avreola (znan tudi kot halo (iz grščine ἅλως, halōs), nimb, obstret, glorija ali gloriola) je krona svetlobnih žarkov, krog ali disk svetlobe, ki obdaja osebo v umetnosti.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Svetniški sij
Temida
Témida (tudi Témis) je v grški mitologiji boginja pravičnosti in reda.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Temida
Triton (mitologija)
Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Triton (mitologija)
Vice
Vice (Les Très Riches Heures du duc de Berry, Folio 113v) Více pomenijo za vernike Rimskokatoliške Cerkve stopnjo priprave duše na vstop v nebesa.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Vice
Vincenzo I. Gonzaga
Vincenzo Ι.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Vincenzo I. Gonzaga
Vojna treh Henrikov
Vojna treh Henrikov (francosko Guerre des trois Henri), znana tudi kot osma francoska verska vojna (francosko Huitième guerre de religion), je bila vojna med tremi kandidati za francoski prestol, ki je trajala od leta 1585 do 1589.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Vojna treh Henrikov
Vojvodina Mantova
Vojvodska palača, Mantova Isabella d’Este, Leonardo da Vinci Vojvodina Mantova (italijansko Ducato di Mantova) je bilo območje v severni Italiji v poznem srednjem veku in v zgodnjem sodobnem obdobju.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Vojvodina Mantova
Vrlina
Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Vrlina
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Cikel Marije Medičejske in Zevs