Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Ancien Régime, Anthonis van Dyck, Apnenec, Arabeska, Étienne Bonnot de Condillac, Balustrada, Bartolomé Esteban Murillo, Bergfrid, Bivalno-obrambni grad, Bourboni, Carrarski marmor, Chanteloup (grad), Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Cher (reka), Corps de Logis, Correggio, Dolina Loare, Druga svetovna vojna, Dvorec, Empora, Fevd, Franc I. Francoski, Francija, Francoska renesančna arhitektura, Friz, George Sand, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Gotska arhitektura, Henrik II. Francoski, Henrik IV. Francoski, Himera, Jacob Jordaens, Jean-Jacques Rousseau, Katarina Medičejska, Konzola (arhitektura), Lehnjak, Ludvik XIV. Francoski, Mašikula, Majolika, Marija I. Škotska, Parapet, Peter Paul Rubens, Pierre de Marivaux, Pilaster, Portal, Prva svetovna vojna, Razsvetljenstvo, Renesančna arhitektura v Italiji, Sklepnik, Skodla, ..., Skrilavec, Slonovina, Sveti Hubert, Tintoretto, Versajska palača, Vitraj, Vodnjak, Voltaire, Zatrep. Razširi indeks (9 več) »
Ancien Régime
Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.
Novo!!: Château de Chenonceau in Ancien Régime · Poglej več »
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Novo!!: Château de Chenonceau in Anthonis van Dyck · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Château de Chenonceau in Apnenec · Poglej več »
Arabeska
Del keramične plošče iz 15. st., Samarkand z belo kaligrafijo na modri arabeskni podlagi Primeri osnovnih oblik '''arabeske''', vzete iz obstoječih spomenikov.Drawings based on illustrations in Talbot-Rice, op.cit., plates 109-115 Note the common core element of the heart shaped confronted volutes & stem, highlighted in green. Key: *E: ''Ara Pacis'', skulptura, okoli 27 n. št. *B: ''Palazzo Mattei'', Rim, relief v štuku, 2. st. *D: Lateran, Rim, SS. Rufinus & Secundus, mozaik, 4. st *A: Tempelj na skali, Jeruzalem, mozaik, 691-2 *C: San Clemente, Rim, mozaik, okoli 1200 Arabeska je v likovni umetnosti okrasek v obliki realistično upodobljene rastlinske vitice, prepletene z listjem in živalskimi ali geometrijskimi vzorci.
Novo!!: Château de Chenonceau in Arabeska · Poglej več »
Étienne Bonnot de Condillac
Étienne Bonnot de Condillac, francoski filozof, ekonomist in enciklopedist, * 30. september 1714, Grenoble, Francija, † 3. avgust 1789, Beaugency, Francija.
Novo!!: Château de Chenonceau in Étienne Bonnot de Condillac · Poglej več »
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Novo!!: Château de Chenonceau in Balustrada · Poglej več »
Bartolomé Esteban Murillo
Murillo (1617-1682), p. 220. Bartolomé Esteban Murillo (Sevilla, krščen 1. januarja 1618 - 3. aprila 1682) je bil španski baročni slikar.
Novo!!: Château de Chenonceau in Bartolomé Esteban Murillo · Poglej več »
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Novo!!: Château de Chenonceau in Bergfrid · Poglej več »
Bivalno-obrambni grad
Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.
Novo!!: Château de Chenonceau in Bivalno-obrambni grad · Poglej več »
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Novo!!: Château de Chenonceau in Bourboni · Poglej več »
Carrarski marmor
Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.
Novo!!: Château de Chenonceau in Carrarski marmor · Poglej več »
Chanteloup (grad)
Chanteloup je nekdanji baročni dvorec v bližini Amboisa, departma Indre-et-Loire, Francija.
Novo!!: Château de Chenonceau in Chanteloup (grad) · Poglej več »
Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.
Novo!!: Château de Chenonceau in Charles de Secondat, baron de Montesquieu · Poglej več »
Cher (reka)
Cher (okcitansko Char) je reka v osrednji Franciji, levi pritok Loare.
Novo!!: Château de Chenonceau in Cher (reka) · Poglej več »
Corps de Logis
Palača Thurn und Taxis, Frankfurt na Majni Graščina Benrath, Düsseldorf Versajska palača Corps de logis (iz francoščine 'bivalni del') se imenuje glavna stavba gradu ali meščanske hiše oziroma bivanjski del stavbe.
Novo!!: Château de Chenonceau in Corps de Logis · Poglej več »
Correggio
Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.
Novo!!: Château de Chenonceau in Correggio · Poglej več »
Dolina Loare
Brez opisa.
Novo!!: Château de Chenonceau in Dolina Loare · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Château de Chenonceau in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Novo!!: Château de Chenonceau in Dvorec · Poglej več »
Empora
Empora na petih ravneh v Frauenkirche (Dresden) Empora je galerija ali balkon ali tribuna, ki je odprta z daljšo stranjo proti večji notranjosti.
Novo!!: Château de Chenonceau in Empora · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Château de Chenonceau in Fevd · Poglej več »
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Novo!!: Château de Chenonceau in Franc I. Francoski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Château de Chenonceau in Francija · Poglej več »
Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.
Novo!!: Château de Chenonceau in Francoska renesančna arhitektura · Poglej več »
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Novo!!: Château de Chenonceau in Friz · Poglej več »
George Sand
Amantine Lucile Aurore Dudevant (rojena Dupin), francoska romantična pisateljica, znana pod psevdonimom George Sand, * 1. julij 1804, Pariz, † 8. junij 1876, Nohant, Francija.
Novo!!: Château de Chenonceau in George Sand · Poglej več »
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.
Novo!!: Château de Chenonceau in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon · Poglej več »
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Novo!!: Château de Chenonceau in Gotska arhitektura · Poglej več »
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Novo!!: Château de Chenonceau in Henrik II. Francoski · Poglej več »
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Novo!!: Château de Chenonceau in Henrik IV. Francoski · Poglej več »
Himera
Himera iz Apulije, okoli 350–340 pr. n. št. (Muzej Louvre) Himera, (grško: Χίμαιρα, Chimaira), je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.
Novo!!: Château de Chenonceau in Himera · Poglej več »
Jacob Jordaens
Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.
Novo!!: Château de Chenonceau in Jacob Jordaens · Poglej več »
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Novo!!: Château de Chenonceau in Jean-Jacques Rousseau · Poglej več »
Katarina Medičejska
Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.
Novo!!: Château de Chenonceau in Katarina Medičejska · Poglej več »
Konzola (arhitektura)
Konzola z angelom Niebuhr-Grab, Alten Friedhofs v Bonnu, 19. st. Konzola (franc. console.
Novo!!: Château de Chenonceau in Konzola (arhitektura) · Poglej več »
Lehnjak
Lehnjak Lehnjak je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira).
Novo!!: Château de Chenonceau in Lehnjak · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Château de Chenonceau in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Mašikula
Mašikula ali izlivni pomol (tudi izlivnica) je odprtina v tleh med podpornimi konzolami parapeta, skozi katero so na napadalce ob vznožju obrambnega zidu lahko metali kamne ali drugo gradivo, kot je vrela voda ali olje.
Novo!!: Château de Chenonceau in Mašikula · Poglej več »
Majolika
Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.
Novo!!: Château de Chenonceau in Majolika · Poglej več »
Marija I. Škotska
Marija I. Škotska (Mary Stuart) škotska kraljica, * 8. december 1542, † 8. februar 1587.
Novo!!: Château de Chenonceau in Marija I. Škotska · Poglej več »
Parapet
Parapet tudi ograja je ovira, ki je podaljšek stene na robu strehe, terase, balkona, hodnika ali drugega objekta.
Novo!!: Château de Chenonceau in Parapet · Poglej več »
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Novo!!: Château de Chenonceau in Peter Paul Rubens · Poglej več »
Pierre de Marivaux
Pierre Carlet de Chamblain de Marivaux, francoski razsvetljenski romanopisec, publicist in predvsem komediograf,* 4. februar 1688, Pariz, † 12. februar 1763, Pariz),.
Novo!!: Château de Chenonceau in Pierre de Marivaux · Poglej več »
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Novo!!: Château de Chenonceau in Pilaster · Poglej več »
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Novo!!: Château de Chenonceau in Portal · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Château de Chenonceau in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Château de Chenonceau in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Novo!!: Château de Chenonceau in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Novo!!: Château de Chenonceau in Sklepnik · Poglej več »
Skodla
Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.
Novo!!: Château de Chenonceau in Skodla · Poglej več »
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Novo!!: Château de Chenonceau in Skrilavec · Poglej več »
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Novo!!: Château de Chenonceau in Slonovina · Poglej več »
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Novo!!: Château de Chenonceau in Sveti Hubert · Poglej več »
Tintoretto
Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.
Novo!!: Château de Chenonceau in Tintoretto · Poglej več »
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Novo!!: Château de Chenonceau in Versajska palača · Poglej več »
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Novo!!: Château de Chenonceau in Vitraj · Poglej več »
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Novo!!: Château de Chenonceau in Vodnjak · Poglej več »
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Novo!!: Château de Chenonceau in Voltaire · Poglej več »
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Novo!!: Château de Chenonceau in Zatrep · Poglej več »
