Odpri v Google MapsKazalo
58 odnosi: Ancien Régime, Anthonis van Dyck, Apnenec, Arabeska, Étienne Bonnot de Condillac, Balustrada, Bartolomé Esteban Murillo, Bergfrid, Bivalno-obrambni grad, Bourboni, Carrarski marmor, Chanteloup (grad), Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Cher (reka), Corps de Logis, Correggio, Druga svetovna vojna, Dvorec, Empora, Fevd, Franc I. Francoski, Francija, Francoska renesančna arhitektura, Friz, George Sand, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Gotska arhitektura, Henrik II. Francoski, Henrik IV. Francoski, Himera, Jacob Jordaens, Jean-Jacques Rousseau, Katarina Medičejska, Konzola (arhitektura), Lehnjak, Ludvik XIV. Francoski, Mašikula, Majolika, Marija I. Škotska, Parapet, Peter Paul Rubens, Pierre de Marivaux, Pilaster, Portal, Prva svetovna vojna, Razsvetljenstvo, Renesančna arhitektura v Italiji, Sklepnik, Skodla, Skrilavec, ... Razširi indeks (8 več) »
- Gradovi v dolini Loare
- Kraljeve rezidence v Franciji
- Renesančna arhitektura v Franciji
Ancien Régime
Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.
Poglej Château de Chenonceau in Ancien Régime
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Château de Chenonceau in Anthonis van Dyck
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Château de Chenonceau in Apnenec
Arabeska
Del keramične plošče iz 15. st., Samarkand z belo kaligrafijo na modri arabeskni podlagi Primeri osnovnih oblik '''arabeske''', vzete iz obstoječih spomenikov.Drawings based on illustrations in Talbot-Rice, op.cit., plates 109-115 Note the common core element of the heart shaped confronted volutes & stem, highlighted in green.
Poglej Château de Chenonceau in Arabeska
Étienne Bonnot de Condillac
Étienne Bonnot de Condillac, francoski filozof, ekonomist in enciklopedist, * 30. september 1714, Grenoble, Francija, † 3. avgust 1789, Beaugency, Francija.
Poglej Château de Chenonceau in Étienne Bonnot de Condillac
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Poglej Château de Chenonceau in Balustrada
Bartolomé Esteban Murillo
Murillo (1617-1682), p. 220. Bartolomé Esteban Murillo (Sevilla, krščen 1. januarja 1618 - 3. aprila 1682) je bil španski baročni slikar.
Poglej Château de Chenonceau in Bartolomé Esteban Murillo
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Château de Chenonceau in Bergfrid
Bivalno-obrambni grad
Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.
Poglej Château de Chenonceau in Bivalno-obrambni grad
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Château de Chenonceau in Bourboni
Carrarski marmor
Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.
Poglej Château de Chenonceau in Carrarski marmor
Chanteloup (grad)
Chanteloup je nekdanji baročni dvorec v bližini Amboisa, departma Indre-et-Loire, Francija.
Poglej Château de Chenonceau in Chanteloup (grad)
Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.
Poglej Château de Chenonceau in Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Cher (reka)
Cher (okcitansko Char) je reka v osrednji Franciji, levi pritok Loare.
Poglej Château de Chenonceau in Cher (reka)
Corps de Logis
Palača Thurn und Taxis, Frankfurt na Majni Graščina Benrath, Düsseldorf Versajska palača Corps de logis (iz francoščine 'bivalni del') se imenuje glavna stavba gradu ali meščanske hiše oziroma bivanjski del stavbe.
Poglej Château de Chenonceau in Corps de Logis
Correggio
Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.
Poglej Château de Chenonceau in Correggio
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Château de Chenonceau in Druga svetovna vojna
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Château de Chenonceau in Dvorec
Empora
Empora na petih ravneh v Frauenkirche (Dresden) Empora je galerija ali balkon ali tribuna, ki je odprta z daljšo stranjo proti večji notranjosti.
Poglej Château de Chenonceau in Empora
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Château de Chenonceau in Fevd
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Château de Chenonceau in Franc I. Francoski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Château de Chenonceau in Francija
Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.
Poglej Château de Chenonceau in Francoska renesančna arhitektura
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Château de Chenonceau in Friz
George Sand
Amantine Lucile Aurore Dudevant (rojena Dupin), francoska romantična pisateljica, znana pod psevdonimom George Sand, * 1. julij 1804, Pariz, † 8. junij 1876, Nohant, Francija.
Poglej Château de Chenonceau in George Sand
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.
Poglej Château de Chenonceau in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Château de Chenonceau in Gotska arhitektura
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Poglej Château de Chenonceau in Henrik II. Francoski
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Château de Chenonceau in Henrik IV. Francoski
Himera
Himera iz Apulije, okoli 350–340 pr. n. št. (Muzej Louvre) Himera, (grško: Χίμαιρα, Chimaira), je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.
Poglej Château de Chenonceau in Himera
Jacob Jordaens
Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.
Poglej Château de Chenonceau in Jacob Jordaens
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Château de Chenonceau in Jean-Jacques Rousseau
Katarina Medičejska
Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.
Poglej Château de Chenonceau in Katarina Medičejska
Konzola (arhitektura)
Konzola z angelom Niebuhr-Grab, Alten Friedhofs v Bonnu, 19. st. Konzola (franc. console.
Poglej Château de Chenonceau in Konzola (arhitektura)
Lehnjak
Lehnjak Lehnjak je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira).
Poglej Château de Chenonceau in Lehnjak
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Château de Chenonceau in Ludvik XIV. Francoski
Mašikula
Mašikula ali izlivni pomol (tudi izlivnica) je odprtina v tleh med podpornimi konzolami parapeta, skozi katero so na napadalce ob vznožju obrambnega zidu lahko metali kamne ali drugo gradivo, kot je vrela voda ali olje.
Poglej Château de Chenonceau in Mašikula
Majolika
Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.
Poglej Château de Chenonceau in Majolika
Marija I. Škotska
Marija I. Škotska (Mary Stuart) škotska kraljica, * 8. december 1542, † 8. februar 1587.
Poglej Château de Chenonceau in Marija I. Škotska
Parapet
Parapet tudi ograja je ovira, ki je podaljšek stene na robu strehe, terase, balkona, hodnika ali drugega objekta.
Poglej Château de Chenonceau in Parapet
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Château de Chenonceau in Peter Paul Rubens
Pierre de Marivaux
Pierre Carlet de Chamblain de Marivaux, francoski razsvetljenski romanopisec, publicist in predvsem komediograf,* 4. februar 1688, Pariz, † 12. februar 1763, Pariz),.
Poglej Château de Chenonceau in Pierre de Marivaux
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Château de Chenonceau in Pilaster
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Château de Chenonceau in Portal
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Château de Chenonceau in Prva svetovna vojna
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Château de Chenonceau in Razsvetljenstvo
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Château de Chenonceau in Renesančna arhitektura v Italiji
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Poglej Château de Chenonceau in Sklepnik
Skodla
Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.
Poglej Château de Chenonceau in Skodla
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Château de Chenonceau in Skrilavec
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Château de Chenonceau in Slonovina
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Château de Chenonceau in Sveti Hubert
Tintoretto
Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.
Poglej Château de Chenonceau in Tintoretto
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Château de Chenonceau in Versajska palača
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Château de Chenonceau in Vitraj
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Poglej Château de Chenonceau in Vodnjak
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Poglej Château de Chenonceau in Voltaire
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Poglej Château de Chenonceau in Zatrep