Odpri v Google MapsKazalo
26 odnosi: Avguštinci, Benečija, Beneška laguna, Benetke, Benetke (pokrajina), Cerkveni red, Erozija, Firence, Italija, Italijanske dežele, Jadransko morje, Jadrnica, Kartuzijani, Napoleon Bonaparte, Otok, Pirotehnika, Pokrajine Italije, Samostan, Vojašnica, Vojska, 1199, 1424, 19. stoletje, 1958, 1968, 1997.
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Poglej Certosa (otok) in Avguštinci
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Certosa (otok) in Benečija
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Poglej Certosa (otok) in Beneška laguna
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Certosa (otok) in Benetke
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Poglej Certosa (otok) in Benetke (pokrajina)
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Certosa (otok) in Cerkveni red
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Certosa (otok) in Erozija
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Certosa (otok) in Firence
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Certosa (otok) in Italija
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Certosa (otok) in Italijanske dežele
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Certosa (otok) in Jadransko morje
Jadrnica
Jadrnica pred Piranom Jádrnica je plovilo na jadra, katerega osnovno pogonsko sredstvo je veter.
Poglej Certosa (otok) in Jadrnica
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Certosa (otok) in Kartuzijani
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Certosa (otok) in Napoleon Bonaparte
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Certosa (otok) in Otok
Pirotehnika
Pirothenika je znanost in obrt ustvarjanja ognjemetnih objektov, varnostnih vžigalnikov, svečk, eksplozivnih objektov, delov zračnih blazin ter plinskih eksplozij v rudarstvu, kamnoseštvu ter demoliciji.
Poglej Certosa (otok) in Pirotehnika
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Certosa (otok) in Pokrajine Italije
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Certosa (otok) in Samostan
Vojašnica
Vojašnica je stalen vojaški objekt, ki je primarno namenjen nastanitvi vojakov v času služenja vojaškega roka oz.
Poglej Certosa (otok) in Vojašnica
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Certosa (otok) in Vojska
1199
1199 (MCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Certosa (otok) in 1199
1424
1424 (MCDXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Certosa (otok) in 1424
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Certosa (otok) in 19. stoletje
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Certosa (otok) in 1958
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Certosa (otok) in 1968
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Certosa (otok) in 1997