Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Cerkev sv. Sofije, Sofija

Index Cerkev sv. Sofije, Sofija

Cerkev sv. Sofije Cerkev sv.

Kazalo

  1. 13 odnosi: Bolgarija, Goti, Grški križ, Hagija Sofija, Huni, Justinijan I., Konstantinopel, Minaret, Mošeja, Sofija, Starorimska civilizacija, Sveti Jurij, Vladimir I. Kijevski.

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Bolgarija

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Goti

Grški križ

Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Grški križ

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Hagija Sofija

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Huni

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Justinijan I.

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Konstantinopel

Minaret

Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Minaret

Mošeja

Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Mošeja

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Sofija

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Starorimska civilizacija

Sveti Jurij

Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Sveti Jurij

Vladimir I. Kijevski

Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".

Poglej Cerkev sv. Sofije, Sofija in Vladimir I. Kijevski

Prav tako znan kot Cerkev Svete Sofije, Sofija.