Kazalo
124 odnosi: Šalamenci, Škofija Murska Sobota, Župnija Sv. Jurij v Prekmurju, Župnijska cerkev, Črenšovci, Baker, Beltinci, Bodonci, Brezovci, Puconci, Cankova, Cerkev (zgradba), Dankovci, Dekanija Murska Sobota, Denar, Dolenci, Dolina, Domači konj, Dvorana, Elektrika, Evangeličanska cerkev, Pečarovci, Galerija sakralnih objektov v Prekmurju, Gornji Petrovci, Gornji Senik, Grad, Gradiščanska, Grof, Hrvaščina, Ivan Perša, Ivanovci, Jožef Klekl (starejši), Kančevci, Kor, Krst, Ladja, Lipa, Mačkovci, Madžarščina, Madžarska, Metropolija Maribor, Mihael Bertalanitš, Mlajtinci, Moščanci, Murska Sobota, Nedelica, Občina Puconci, Oltar, Orgle, Pečarovci, Pogreb, Poroka, ... Razširi indeks (74 več) »
Šalamenci
Šalamenci so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Šalamenci
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Škofija Murska Sobota
Župnija Sv. Jurij v Prekmurju
Župnija Sv. Jurij v Prekmurju je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Župnija Sv. Jurij v Prekmurju
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Župnijska cerkev
Črenšovci
Črenšovci (madžarsko Cserföld; zgodovinsko Črensovci, kar je tudi uradno ime župnije) so naselje v Občini Črenšovci, ki leži med Mursko Soboto in Lendavo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Črenšovci
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Baker
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Beltinci
Bodonci
Bodonci (madžarsko Bodóhegy, prekmursko Bodounci, nemško Bodensdorf) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Bodonci
Brezovci, Puconci
Brezovci (madžarsko Vasnyíres) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Brezovci, Puconci
Cankova
Cankova (madžarsko Vashidegkút, nemško Kaltenbrunn) je osrednje naselje Občine Cankova.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Cankova
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Cerkev (zgradba)
Dankovci
19. stoletju. Dankovci (madžarsko Őrfalu, nemško Thankendorf, nekoč prekmursko Danjkovci) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Dankovci
Dekanija Murska Sobota
Dekanija Murska Sobota je rimskokatoliška dekanija Škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Dekanija Murska Sobota
Denar
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Denar
Dolenci
Dolenci je ime več naselij.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Dolenci
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Dolina
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Domači konj
Dvorana
V arhitekturi je dvorana sorazmerno velik prostor, obdan s streho in stenami.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Dvorana
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Elektrika
Evangeličanska cerkev, Pečarovci
Evangeličanska cerkev v Pečarovcih je cerkev, ki spada v cerkveno občino Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Evangeličanska cerkev, Pečarovci
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju predstavlja slikovno dopolnitev vseh člankov o sakralnih objektih v Prekmurju.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Gornji Petrovci
Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Gornji Petrovci
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Gornji Senik
Grad
pa tudi.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Grad
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Gradiščanska
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Grof
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Hrvaščina
Ivan Perša
Ivan Perša (madžarsko Persa Iván) slovenski rimskokatoliški župnik in pisatelj na Ogrskem.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Ivan Perša
Ivanovci
Ivanovci (madžarsko Alsószentbenedek) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Ivanovci
Jožef Klekl (starejši)
Jožef Klekl ali Stari Jožef Klekl, slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik, * 13. oktober 1874, Krajna; † 30. maj 1948, Murska Sobota.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Jožef Klekl (starejši)
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Kančevci
Kor
Kor je lahko.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Kor
Krst
Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Krst
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Ladja
Lipa
Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Lipa
Mačkovci
Mačkovci (madžarsko Mátyásdomb, nemško Wallbach) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Mačkovci
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Madžarska
Metropolija Maribor
Metropolija Maribor je bila ustanovljena 7. aprila 2006 z izločitvijo iz ljubljanske metropolije.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Metropolija Maribor
Mihael Bertalanitš
Mihael Bertalanitš (madžarsko Bertalanits Mihály) slovenski kantor-učitelj in pesnik v Slovenski okroglini (Prekmurje), na Ogrskem.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Mihael Bertalanitš
Mlajtinci
Mlajtinci (madžarsko Kismálnás, prekmursko nekoč Mladetinci, Mledetinci, ali Mladinci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Mlajtinci
Moščanci
Moščanci (madžarsko Musznya, nemško Mostre) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Moščanci
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Murska Sobota
Nedelica
Nedelica (madžarsko Zorkóháza) je naselje v Občini Turnišče.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Nedelica
Občina Puconci
Občina Puconci je ena od občin v severovzhodni Republiki Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Občina Puconci
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Oltar
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Orgle
Pečarovci
Pečarovci (madžarsko Szentsebestyén, prekmursko nekoč Püčarovci, Imre Augustič piše kot Pečörovci, nemško Sankt Sebastian) so vas v Občini Puconci na začetku Goričkega.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Pečarovci
Pogreb
Simona Gregorčiča leta 1906 Pogreb je obred, ki se izvaja po smrti osebe.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Pogreb
Poroka
Edmund Blair Leighton: Podpis Poroka ali sklenitev zakonske zveze je zakonsko dejanje in svečan obred, ko dva človeka – partnerja – postaneta zakonca.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Poroka
Poznanovci
Poznanovci (madžarsko Pálhegy, prekmursko nekoč Posnanovci) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Poznanovci
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Prekmursko narečje
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Prezbiterij
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Prižnica
Proščenje
Proščênje, žégnanje ali patrocínij (nar. lepa nedelja, cerkvanje, shod, šagra, žegen) v krščanskem okolju predstavlja praznovanje godu zavetnika lokalne cerkve.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Proščenje
Prosečka vas
Prosečka vas (madžarsko Kölesvölgy, prekmursko Prosečka ves) je naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Prosečka vas
Puževci
Puževci (madžarsko Pálmafa, prekmursko Pužavci) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Puževci
Puconci
Puconci (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Puconci
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Reformacija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Rimskokatoliška cerkev
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Slovaška
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Slovensko Porabje
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Srbščina
Stankovci
Stankovci je lahko.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Stankovci
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Stolp
Strelovod
Strelovòd je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Strelovod
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Sveti Boštjan
Sveti Vid
Štirinajst priprošnjikov Sveti Vid iz Nuremberške kronike, 1493 Sveti Vid, * Mazara, Sicilija, † okrog 304 v Lukaniji, Južna Italija.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Sveti Vid
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Tabernakelj
Vaneča
Vaneča (madžarsko Vaslak, prekmursko Vaneče, nemško Wanesch) je naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Vaneča
Vizitacija
Vizitacija pomeni obisk višjega nadzornega organa v cerkvah z namenom inverture (popisa invertarja) in kontrole pravnih norm, ki so predpisane.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Vizitacija
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Zakristija
Zenkovci
Zenkovci (madžarsko Zoltánháza, prekmursko nekoč Zanjkovci, nemško Zelting) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Zenkovci
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Zvon
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in Zvonik
1. maj
1.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1. maj
1. marec
1.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1. marec
13. februar
13.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 13. februar
15. februar
15.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 15. februar
16. marec
16.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 16. marec
1640
1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1640
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1672
1698
1698 (MDCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1698
17. marec
17.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 17. marec
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1714
1730
1730 (MDCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1730
1749
1749 (MDCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1749
1756
1756 (MDCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1756
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1778
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1781
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1783
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1785
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1787
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1796
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1808
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1824
1829
1829 (MDCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1829
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1833
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1842
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1859
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1867
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1881
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1892
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1903
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1914
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1917
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1919
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1939
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1975
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1986
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1990
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 1992
20. januar
20.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 20. januar
21. december
21.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 21. december
21. februar
21.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 21. februar
21. junij
21.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 21. junij
23. marec
23.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 23. marec
24. maj
24.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 24. maj
26. september
26.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 26. september
28. marec
28.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 28. marec
5. avgust
5.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 5. avgust
6. november
6.
Poglej Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci in 6. november
Prav tako znan kot Cerkev svetega Boštjana, Pečarovci.