Kazalo
27 odnosi: Augustin Louis Cauchy, Diskriminanta, Evklidski prostor, Funkcija (matematika), Hilbertov prostor, Kompleksno število, Kot, Kovarianca, Linearna algebra, Linearna neodvisnost, Matematična analiza, Matematika, Neenačba, Pitagorov izrek, Prehilbertov prostor, Realno število, Skalarni produkt, Slučajna spremenljivka, Topologija, Varianca, Vektorski prostor, Verjetnostni račun, Vzporednost, Zvezna funkcija, 1821, 1859, 1888.
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Augustin Louis Cauchy
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Diskriminanta
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Evklidski prostor
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Funkcija (matematika)
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Hilbertov prostor
Kompleksno število
1.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Kompleksno število
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Kot
Kovarianca
Kovarianca (oznaka \operatorname \,, včasih tudi \sigma_ \) je merilo, s katerim določamo, kako sta dve naključni spremenljivki povezani.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Kovarianca
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Linearna algebra
Linearna neodvisnost
Linearna neodvisnost v linearni algebri pomeni, da se nobenega vektorja iz množice W, ne da zapisati kot linearno kombinacijo drugih vektorjev iz W. Če se da enega od vektorjev izraziti z drugimi, pa govorimo o linearni odvisnosti.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Linearna neodvisnost
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Matematika
Neenačba
Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Neenačba
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Pitagorov izrek
Prehilbertov prostor
Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Prehilbertov prostor
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Realno število
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Skalarni produkt
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Slučajna spremenljivka
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Topologija
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Varianca
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Vektorski prostor
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Verjetnostni račun
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Vzporednost
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in Zvezna funkcija
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in 1821
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in 1859
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cauchy–Schwarzova neenakost in 1888
Prav tako znan kot Cauchy-Schwarzeva neenakost, Cauchyjeva neenakost, Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost.