Kazalo
22 odnosi: Acetilholin, Bazalna lamina, Celična membrana, Celica, Dušikov oksid, Endoplazemski retikulum, Gladka mišica, Glikogen, Histologija, Intermediarni filament, Lipid, Mitohondrij, Peristaltika, Požiralnik, Prebavna cev, Presledkovni stik, Receptor (biokemija), Santiago Ramón y Cajal, Tanko črevo, Vnetje, Zadnjik, Zaprtje.
- Prebavila
Acetilholin
Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.
Poglej Cajalova celica in Acetilholin
Bazalna lamina
Bazalna lamina (lat. lamina basalis) je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih.
Poglej Cajalova celica in Bazalna lamina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Cajalova celica in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Cajalova celica in Celica
Dušikov oksid
Dušikovi oksidi (plini NOx) so binarne spojine dušika in kisika.
Poglej Cajalova celica in Dušikov oksid
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Cajalova celica in Endoplazemski retikulum
Gladka mišica
Celice gladke mišičnine Gladke mišice predstavljajo mišičnino votlih in cevastih organov.
Poglej Cajalova celica in Gladka mišica
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Cajalova celica in Glikogen
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Poglej Cajalova celica in Histologija
Intermediarni filament
Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.
Poglej Cajalova celica in Intermediarni filament
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Cajalova celica in Lipid
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Cajalova celica in Mitohondrij
Peristaltika
Peristaltika (iz grščine peristellein - ovijati se) je ritmično krčenje gladkega mišičja prebavil od začetka požiralnika do konca debelega črevesa.
Poglej Cajalova celica in Peristaltika
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Cajalova celica in Požiralnik
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Cajalova celica in Prebavna cev
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Cajalova celica in Presledkovni stik
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Cajalova celica in Receptor (biokemija)
Santiago Ramón y Cajal
Santiago Ramón y Cajal, španski histolog in zdravnik, * 1. maj 1852, Petilla de Aragon, Španija, † 17. oktober 1934, Madrid, Španija.
Poglej Cajalova celica in Santiago Ramón y Cajal
Tanko črevo
Tánko črevó (tudi ózko črevó; latinsko intestinum tenue) je del človeških prebavil.
Poglej Cajalova celica in Tanko črevo
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Cajalova celica in Vnetje
Zadnjik
Lega zadnjika pri moškem. Zadnjik pri moškem Zadnjik pri ženski Zadnjik Zadnjik ali anus je končna odprtina prebavne cevi.
Poglej Cajalova celica in Zadnjik
Zaprtje
Zaprtje, tudi zaprtost, zapeka, konstipacija ali obstipacija, pomeni neredno, težavno iztrebljanje.
Poglej Cajalova celica in Zaprtje