Kazalo
34 odnosi: Andrej Šuster, Bukovništvo, Deščice, Dramatika, Jurij Vodovnik, Književnost, Koroška (pokrajina), Latinščina, Matija Žegar, Narečje, Pesništvo, Pesnik, Pisatelj, Podjuna, Pohorje, Protestantizem, Rokopis, Romanje, Slovenščina, Vojak, Vrbsko jezero, 17. stoletje, 1740, 1750, 1754, 1767, 1768, 18. stoletje, 1808, 1810, 1811, 1825, 1830, 19. stoletje.
Andrej Šuster
Andej Šuster-Drabósnjak, ljudski dramatik, pesnik in bukovnik, * 6. maj 1768, Drabosinje (Drabosenig) pri Kostanjah na Koroškem, † 22. december 1825, Umbar (Umberg), Koroška.
Poglej Bukovnik in Andrej Šuster
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Bukovnik in Bukovništvo
Deščice
Deščice (''Dieschitz''), Avstria Deščice (Dieschitz) so avstrijska vas v občini Vrba ob Vrbskem jezeru (Velden am Wörthersee), okraj Beljak-dežela, zvezna dežela Koroška.
Poglej Bukovnik in Deščice
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Bukovnik in Dramatika
Jurij Vodovnik
Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec, * 22. april 1791, Skomarje, † 17. december 1858, Skomarje.
Poglej Bukovnik in Jurij Vodovnik
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Bukovnik in Književnost
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Poglej Bukovnik in Koroška (pokrajina)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Bukovnik in Latinščina
Matija Žegar
Matija Žegar, slovenski pisatelj-bukovnik in prevajalec, * najverjetneje v 2.
Poglej Bukovnik in Matija Žegar
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Bukovnik in Narečje
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Bukovnik in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Bukovnik in Pesnik
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Bukovnik in Pisatelj
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Bukovnik in Podjuna
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Bukovnik in Pohorje
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Bukovnik in Protestantizem
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Bukovnik in Rokopis
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Bukovnik in Romanje
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Bukovnik in Slovenščina
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Poglej Bukovnik in Vojak
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Poglej Bukovnik in Vrbsko jezero
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Bukovnik in 17. stoletje
1740
1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bukovnik in 1740
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Bukovnik in 1750
1754
1754 (MDCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Bukovnik in 1754
1767
1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Bukovnik in 1767
1768
1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bukovnik in 1768
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Bukovnik in 18. stoletje
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bukovnik in 1808
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Bukovnik in 1810
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Bukovnik in 1811
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Bukovnik in 1825
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bukovnik in 1830
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Bukovnik in 19. stoletje