Kazalo
27 odnosi: Akademik, Arheologija, Baška plošča, Filologija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Freska, Glagolica, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvati, Istra, Krk, Kvarner, Paleografija, Reka, Hrvaška, Seznam hrvaških umetnostnih zgodovinarjev, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srednji vek, Zgodovina umetnosti, 11. stoletje, 1800, 1920, 1944, 1964, 1991, 1999, 30. januar.
- Arheologi v 20. stoletju
- Hrvaški arheologi
- Hrvaški umetnostni zgodovinarji
- Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Branko Fučić in Akademik
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Branko Fučić in Arheologija
Baška plošča
Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.
Poglej Branko Fučić in Baška plošča
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Branko Fučić in Filologija
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Branko Fučić in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Zagrebu
250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej Branko Fučić in Filozofska fakulteta v Zagrebu
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Branko Fučić in Freska
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Branko Fučić in Glagolica
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Branko Fučić in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Branko Fučić in Hrvati
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Branko Fučić in Istra
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Branko Fučić in Krk
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Branko Fučić in Kvarner
Paleografija
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav.
Poglej Branko Fučić in Paleografija
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Branko Fučić in Reka, Hrvaška
Seznam hrvaških umetnostnih zgodovinarjev
Seznam hrvaških umetnostnih zgodovinarjev.
Poglej Branko Fučić in Seznam hrvaških umetnostnih zgodovinarjev
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Branko Fučić in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Branko Fučić in Srednji vek
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Branko Fučić in Zgodovina umetnosti
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Branko Fučić in 11. stoletje
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Branko Fučić in 1800
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Branko Fučić in 1920
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Branko Fučić in 1944
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Branko Fučić in 1964
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Branko Fučić in 1991
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Branko Fučić in 1999
30. januar
30.
Poglej Branko Fučić in 30. januar