Kazalo
39 odnosi: Afriška plošča, Alpidska orogeneza, Aluvialni stožec, Anatolija, Bor (drevo), Brin, Bronasta doba, Cela, Delsko-atiška pomorska zveza, Diorit, Egejsko morje, Evrazijska plošča, Granit, Halikarnas, Heraklej, Homer, Izostazija, Jonija, Karija, Kikladi, Kras, Kreta, Makija, Mala strašnica, Marmor, Mavzol, Metamorfne kamnine, Narodni park, Oligocen, Ozkolistni trpotec, Riftna dolina, Rodopi, Sedimentne kamnine, Skrilavec, Somornica, Strabon, Turčija, Turščina, Zemeljski plaz.
Afriška plošča
Afriška plošča je glavna tektonska plošča, ki prečka ekvator in ničelni poldnevnik.
Poglej Beşparmak in Afriška plošča
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Beşparmak in Alpidska orogeneza
Aluvialni stožec
Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.
Poglej Beşparmak in Aluvialni stožec
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Beşparmak in Anatolija
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Beşparmak in Bor (drevo)
Brin
Brini so igličaste rastline iz rodu Juniperus, družina cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Beşparmak in Brin
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Beşparmak in Bronasta doba
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Poglej Beşparmak in Cela
Delsko-atiška pomorska zveza
Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.
Poglej Beşparmak in Delsko-atiška pomorska zveza
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Beşparmak in Diorit
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Beşparmak in Egejsko morje
Evrazijska plošča
Evrazijska ploča je ena glavnih litosferskih plošč planeta Zemlje, površine 67 811 000 km².
Poglej Beşparmak in Evrazijska plošča
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Beşparmak in Granit
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej Beşparmak in Halikarnas
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Beşparmak in Heraklej
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Beşparmak in Homer
Izostazija
Izostazija (grško isos.
Poglej Beşparmak in Izostazija
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Beşparmak in Jonija
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Beşparmak in Karija
Kikladi
Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.
Poglej Beşparmak in Kikladi
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Beşparmak in Kras
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Beşparmak in Kreta
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Poglej Beşparmak in Makija
Mala strašnica
Mala strašnica (znanstveno ime Sanguisorba minor) je trajna zel iz družine rožnic.
Poglej Beşparmak in Mala strašnica
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Beşparmak in Marmor
Mavzol
Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.
Poglej Beşparmak in Mavzol
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Beşparmak in Metamorfne kamnine
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Beşparmak in Narodni park
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Beşparmak in Oligocen
Ozkolistni trpotec
Ozkolistni trpotec (znanstveno ime Plantago lanceolata) je vrsta trpotca z zdravilnimi lastnostmi, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Beşparmak in Ozkolistni trpotec
Riftna dolina
Riftna dolina je linearna nižinska oblika med več višjimi ali gorskimi verigami, nastala z delovanjem geološkega razkola ali preloma.
Poglej Beşparmak in Riftna dolina
Rodopi
Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.
Poglej Beşparmak in Rodopi
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Beşparmak in Sedimentne kamnine
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Beşparmak in Skrilavec
Somornica
Somornica je polslana obalna voda ob izlivih rek, kjer se mešata celinska (sladka) in morska voda.
Poglej Beşparmak in Somornica
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Beşparmak in Strabon
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Beşparmak in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Beşparmak in Turščina
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Beşparmak in Zemeljski plaz
Prav tako znan kot Pogorje Beşparmak.