Kazalo
40 odnosi: Absolutizem, Antifašizem, Antonio Gramsci, Antonio Labriola, Aquila, Benito Mussolini, Bourboni, Dialektika, Estetika, Fašizem, Filozofija zgodovine, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Georges Sorel, Giambattista Vico, Giovanni Gentile, Giuseppe Mazzini, Historicizem, Immanuel Kant, Italija, Italijani, Jean-Jacques Rousseau, Johann Gottlieb Fichte, Kalvinizem, Karl Marx, Literarna kritika, Literarna teorija, Marksizem, Maurice Maeterlinck, Neapelj, PEN, Politična filozofija, Politik, Pozitivizem, Umberto Eco, Združitev Italije, Zgodovina umetnosti, 1866, 1952, 20. november, 25. februar.
- Idealisti
- Italijanski filozofi v 20. stoletju
- Ministri Italije
- Ministri za javno šolstvo Italijanske republike
- Senatorji Kraljevine Italije
- Senatorji Legislature I Italijanske republike
- Člani Ustavodajne skupščine Italijanske republike
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Benedetto Croce in Absolutizem
Antifašizem
Antifašizem ali protifašizem je politično gibanje, ki nasprotuje fašizmu (in nacizmu).
Poglej Benedetto Croce in Antifašizem
Antonio Gramsci
Antonio Gramsci, italijanski pisatelj, politik in politični teoretik, * 22. januar 1891, Ales (Oristano), Sardinija, † 27. april 1937, Rim.
Poglej Benedetto Croce in Antonio Gramsci
Antonio Labriola
Antonio Labriola, italijanski filozof, novinar in marksist, * 2. julij 1843, Cassino, † 12. februar 1904, Rim.
Poglej Benedetto Croce in Antonio Labriola
Aquila
Aquila v latinščini pomeni orel.
Poglej Benedetto Croce in Aquila
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Benedetto Croce in Benito Mussolini
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Benedetto Croce in Bourboni
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.
Poglej Benedetto Croce in Dialektika
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Benedetto Croce in Estetika
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Benedetto Croce in Fašizem
Filozofija zgodovine
Filozofija zgodovine je filozofski nauk o bistvu, smislu in najsplošnejših zakonih zgodovinskega razvoja.
Poglej Benedetto Croce in Filozofija zgodovine
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Benedetto Croce in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georges Sorel
Georges Sorel, francoski filozof, publicist in politik.
Poglej Benedetto Croce in Georges Sorel
Giambattista Vico
Giovanni Battista Vico (tudi Giambattista Vico), italijanski filozof, zgodovinar in pravnik, * 23. junij 1668, Neapelj, † 23. januar 1744.
Poglej Benedetto Croce in Giambattista Vico
Giovanni Gentile
Giovanni Gentile, italijanski filozof, učitelj, fašistični politik, * 30. maj 1875, Castelvetrano, Italija, † 15. april 1944, Firence, Italijanska socialna republika.
Poglej Benedetto Croce in Giovanni Gentile
Giuseppe Mazzini
Giuseppe Mazzini, italijanski revolucionar, domoljub, politik, novinar in filozof, * 22. julij 1805, Genova, † 10. marec 1872, Pisa, Kraljevina Italija.
Poglej Benedetto Croce in Giuseppe Mazzini
Historicizem
Historicizem oziroma historizem (glede na ožji ali širši pomen tudi zgodovinarstvo oziroma zgodovinstvo) je miselna smer, ki trdi, da so znanje, miselni tokovi misli ali družbene vrednote povezani z ustreznimi zgodovinskimi razmerami.
Poglej Benedetto Croce in Historicizem
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Benedetto Croce in Immanuel Kant
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Benedetto Croce in Italija
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Benedetto Croce in Italijani
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Benedetto Croce in Jean-Jacques Rousseau
Johann Gottlieb Fichte
Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija.
Poglej Benedetto Croce in Johann Gottlieb Fichte
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Benedetto Croce in Kalvinizem
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Benedetto Croce in Karl Marx
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Poglej Benedetto Croce in Literarna kritika
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Benedetto Croce in Literarna teorija
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Benedetto Croce in Marksizem
Maurice Maeterlinck
Maurice Maeterlinck (s polnim imenom grof Maurice Polydore Marie Bernard Maeterlinck), belgijski pisatelj (iz Flandrije), dramatik in pesnik, * 29. avgust 1862, Gent, † 6. maj 1949, Nica.
Poglej Benedetto Croce in Maurice Maeterlinck
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Benedetto Croce in Neapelj
PEN
PEN je kratica za mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists).
Poglej Benedetto Croce in PEN
Politična filozofija
Politična filozofija je filozofska disciplina, ki preučuje temeljna vprašanja oblasti in medosebne ter medinstitucionalne odnose znotraj neke trajnejše organizirane skupnosti.
Poglej Benedetto Croce in Politična filozofija
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Benedetto Croce in Politik
Pozitivizem
Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.
Poglej Benedetto Croce in Pozitivizem
Umberto Eco
Umberto Eco, italijanski filozof, semiotik in pisatelj, * 5. januar 1932, Alessandria, Italija, † 19. februar 2016, Milano.
Poglej Benedetto Croce in Umberto Eco
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Benedetto Croce in Združitev Italije
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Benedetto Croce in Zgodovina umetnosti
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Benedetto Croce in 1866
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Benedetto Croce in 1952
20. november
20.
Poglej Benedetto Croce in 20. november
25. februar
25.
Poglej Benedetto Croce in 25. februar