Kazalo
22 odnosi: Apsida, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Avstrija, Babenberžani, Barok, Bazilika (zgradba), Edikula, Freska, Gotska arhitektura, Kipar, Klosterneuburg, Marijina kapela, Marmor, Neogotika, Orgle, Papež Pij XI., Prezbiterij, Romanska arhitektura, Spodnja Avstrija, Spovednica, Transept, Verdunski oltar.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Apsida
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Avguštinski samostan Klosterneuburg
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Avstrija
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Babenberžani
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Barok
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Bazilika (zgradba)
Edikula
V antični rimski religiji, edikula pomeni majhno svetišče.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Edikula
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Freska
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Gotska arhitektura
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Kipar
Klosterneuburg
Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Klosterneuburg
Marijina kapela
Marijina kapela je tradicionalni angleški izraz za kapelo v notranjosti stolnice, bazilike ali velike cerkve, posvečeno Blaženi Devici Mariji.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Marijina kapela
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Marmor
Neogotika
Westminstrska palača je bila po požaru leta 1834 v letih 1840–70 zgrajena v neogotskem slogu Neogotika je umetnostni arhitekturni slog iz 18., 19., in 20.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Neogotika
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Orgle
Papež Pij XI.
Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Papež Pij XI.
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Prezbiterij
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Romanska arhitektura
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Spodnja Avstrija
Spovednica
Spovedníca je prostor, v katerem poteka spoved.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Spovednica
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Transept
Verdunski oltar
Verdunski oltar v Leopoldskapelle samostanske cerkve Klosterneuburg Kip Nikolausa iz Verduna (levo) na stolpu Kölnske mestne hiše Verdunski Oltar, imenovan tudi Klosterneuburški oltar je oltarni nastavek iz leta 1181, ki jo je izdelal Nikolaj iz Verduna.
Poglej Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg in Verdunski oltar
Prav tako znan kot Samostanska cerkev Klosterneuburg.