Kazalo
32 odnosi: Anatolija, Armenci, Armenija, Armenska abeceda, Beseda, Egipt, Glagol, Gorski Karabah, Gruzija, Indoevropski jeziki, Iran, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kavkaz, Ločilo, Mesrop Maštoc, Nedoločnik, Osebni zaimek, Perzija, Predlog, Pridevnik, Pripona, Rusija, Samoglasnik, Samostalnik, Sirija, Sklanjatev, Sklon, Slovnični spol, Turčija, Zlog, 20. stoletje, 5. stoletje.
- Armenski jeziki
- Indoevropski jeziki
- Jeziki Armenije
- Jeziki Azerbajdžana
- Jeziki Cipra
- Jeziki Gruzije
- Jeziki Irana
- Jeziki Kavkaza
- Jeziki Kazahstana
- Jeziki Libanona
- Jeziki Rusije
- Jeziki Turčije
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Armenščina in Anatolija
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Armenščina in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Armenščina in Armenija
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej Armenščina in Armenska abeceda
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Armenščina in Beseda
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Armenščina in Egipt
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Armenščina in Glagol
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Armenščina in Gorski Karabah
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Armenščina in Gruzija
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Armenščina in Indoevropski jeziki
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Armenščina in Iran
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Armenščina in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Armenščina in Kavkaz
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Armenščina in Ločilo
Mesrop Maštoc
Mesrop Maštoc (vzhodnoarmensko Մեսրոպ Մաշտոց, zahodnoarmensko Մեսրոբ Մաշտոց) (zahodnoarmensko tudi Mesrop Mašdoc), armenski menih, teolog, jezikoslovec, * 361, Hasik, Perzija (sedaj Armenija), † 17. februar 441, Valarsabad.
Poglej Armenščina in Mesrop Maštoc
Nedoločnik
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči).
Poglej Armenščina in Nedoločnik
Osebni zaimek
Osébni zaímek je samostalniški zaimek, ki posredno poimenuje govorečega (osebni zaimki prve osebe), nagovorjenega (osebni zaimki druge osebe) ali neudeleženega (osebni zaimki tretje osebe) v pogovoru.
Poglej Armenščina in Osebni zaimek
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Armenščina in Perzija
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Armenščina in Predlog
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Armenščina in Pridevnik
Pripona
Pripona ali sufiks je v besedi morfem desno od korena, na primer miz-ic-a, kup-ov-a-ti, drob-c-en-a. Pripone se uporabljajo za tvorbo oblik (npr. lep-š-i) ali za tvorbo besed (ded-ek).
Poglej Armenščina in Pripona
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Armenščina in Rusija
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Armenščina in Samoglasnik
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Armenščina in Samostalnik
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Armenščina in Sirija
Sklanjatev
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Poglej Armenščina in Sklanjatev
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Armenščina in Sklon
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Armenščina in Slovnični spol
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Armenščina in Turčija
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Armenščina in Zlog
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Armenščina in 20. stoletje
5. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.
Poglej Armenščina in 5. stoletje
Glej tudi
Armenski jeziki
Indoevropski jeziki
Jeziki Armenije
Jeziki Azerbajdžana
Jeziki Cipra
Jeziki Gruzije
Jeziki Irana
Jeziki Kavkaza
Jeziki Kazahstana
Jeziki Libanona
Jeziki Rusije
Jeziki Turčije
Prav tako znan kot Armensko.