Kazalo
32 odnosi: Altiplano, Argentina, Čile, Bazalt, Bolivija, Ekvador, El Tatio, Galapaški otoki, Gejzir, Južnoameriška plošča, Južnopatagonsko ledeno polje, Kaldera, Kolumbija, Kontinentalna skorja, Kvartar, Miocen, Nazca plošča, Nevado del Ruiz, Oceanski jarek, Ognjena zemlja, Pacifiški ognjeni obroč, Patagonija, Peru, Perujsko-čilski oceanski jarek, Pliocen, Quito, Santiago de Chile, Seizmologija, Srednjeoceanski hrbet, Stratovulkan, Subdukcija, Temuco.
- Vulkani v Argentini
- Vulkani v Ekvadorju
- Vulkani v Kolumbiji
Altiplano
Satelitska slika Altiplana Altiplano (v španščini pomeni »visoka planota« oz. v kečuanščini in ajmarščini Qullaw) je povprečno 3.300 m visoka planota v osrednjem delu Andov, kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.
Poglej Andski vulkanski pas in Altiplano
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Andski vulkanski pas in Argentina
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Andski vulkanski pas in Čile
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Andski vulkanski pas in Bazalt
Bolivija
Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Poglej Andski vulkanski pas in Bolivija
Ekvador
Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.
Poglej Andski vulkanski pas in Ekvador
El Tatio
El Tatio. Delovanje gejzirja El Tatio (iz jezka kunze Tata-iu, kar pomeni 'prikazovati peč') je polje gejzirjev, ki leži v Andih v severnem Čilu, v regiji Antofagasta, na približno 4200 m nmv.
Poglej Andski vulkanski pas in El Tatio
Galapaški otoki
Galapáški otóki (špansko Islas Galápagos, uradno Archipiélago de Colón) so arhipelag 14 večjih otokov, 3 manjših otokov in 107 otočkov in čeri v Tihem oceanu okrog 1000 km zahodno od obale Južne Amerike, prečka jih tudi ekvator.
Poglej Andski vulkanski pas in Galapaški otoki
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Andski vulkanski pas in Gejzir
Južnoameriška plošča
Južnoameriška plošča je velika tektonska plošča, ki vključuje celino Južne Amerike, pa tudi precejšnjo regijo morskega dna Atlantskega oceana, ki se razteza proti vzhodu do Afriške plošče, s katero tvori južni del Srednjeatlantskega hrbta.
Poglej Andski vulkanski pas in Južnoameriška plošča
Južnopatagonsko ledeno polje
Južnopatagonsko ledeno polje Južnopatagonsko ledeno polje (špansko Hielo Continental ali Campo de Hielo Sur) leži v južnih patagonskih Andih med Čilom in Argentino in je drugo največje nepretrgano ledeno polje na svetu izven polarnih območij.
Poglej Andski vulkanski pas in Južnopatagonsko ledeno polje
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Andski vulkanski pas in Kaldera
Kolumbija
Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.
Poglej Andski vulkanski pas in Kolumbija
Kontinentalna skorja
Kontinentalna skorja je plast sestavljena pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki tvorijo celine in območja plitvega morskega dna blizu njihovih obal, znanih kot kontinentalne police.
Poglej Andski vulkanski pas in Kontinentalna skorja
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Andski vulkanski pas in Kvartar
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Andski vulkanski pas in Miocen
Nazca plošča
Nazca plošča, poimenovana po regiji Nazca v južnem Peruju, je oceanska tektonska plošča v porečju vzhodnega Tihega oceana ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Andski vulkanski pas in Nazca plošča
Nevado del Ruiz
Nevado del Ruiz, znan tudi kot La Mesa de Herveo (ime bližnjega mesta) je vulkan na meji departmajev Caldas in Tolima v Kolumbiji, približno 129 kilometrov zahodno od glavnega mesta Bogotá.
Poglej Andski vulkanski pas in Nevado del Ruiz
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Andski vulkanski pas in Oceanski jarek
Ognjena zemlja
Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Poglej Andski vulkanski pas in Ognjena zemlja
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Andski vulkanski pas in Pacifiški ognjeni obroč
Patagonija
Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.
Poglej Andski vulkanski pas in Patagonija
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Andski vulkanski pas in Peru
Perujsko-čilski oceanski jarek
Perujsko–čilski oceanski jarek, znan tudi kot Atacamski oceanski jarek, je oceanski jarek v vzhodnem Tihem oceanu, približno 160 kilometrov od obale Peruja in Čila.
Poglej Andski vulkanski pas in Perujsko-čilski oceanski jarek
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Andski vulkanski pas in Pliocen
Quito
Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu Quito (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto Ekvadorja 20 kilometrov južno od ekvatorja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama Andov in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za La Pazom, Bolivija).
Poglej Andski vulkanski pas in Quito
Santiago de Chile
Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.
Poglej Andski vulkanski pas in Santiago de Chile
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Poglej Andski vulkanski pas in Seizmologija
Srednjeoceanski hrbet
Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki ga ustvarja tektonika plošč.
Poglej Andski vulkanski pas in Srednjeoceanski hrbet
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Poglej Andski vulkanski pas in Stratovulkan
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Andski vulkanski pas in Subdukcija
Temuco
Temuco je glavno mesto regije Araukanija v Čilu.
Poglej Andski vulkanski pas in Temuco