Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Alojzij Hrovat

Index Alojzij Hrovat

Alojzij Hrovat, slovenski gradbeni inženir, * 21. junij 1885, Veliki Podljuben, † 22. marec 1971, Ljubljana.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Dekan (šolstvo), Diploma, Dolenjska, Druga svetovna vojna, Gradbeništvo, Gradec, Hrovat, Inženir, Italija, Katedra, Kaverna, Kras, Ljubljana, Maks Klodič, Okupacija, Profesor, Prva svetovna vojna, Rapalska pogodba, Rektor, Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva, Slovenci, Soška fronta, Tehniška fakulteta v Ljubljani, Tehniška visoka šola v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Veliki Podljuben, Zgodovina železnice v Sloveniji, 1885, 1912, 1922, 1935, 1941, 1971, 21. junij, 22. marec.

Dekan (šolstvo)

Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.

Poglej Alojzij Hrovat in Dekan (šolstvo)

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Poglej Alojzij Hrovat in Diploma

Dolenjska

Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).

Poglej Alojzij Hrovat in Dolenjska

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Alojzij Hrovat in Druga svetovna vojna

Gradbeništvo

Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.

Poglej Alojzij Hrovat in Gradbeništvo

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Alojzij Hrovat in Gradec

Hrovat

Hrovat je 37. najbolj pogost priimek v Sloveniji, katerega so ga po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31.

Poglej Alojzij Hrovat in Hrovat

Inženir

Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Poglej Alojzij Hrovat in Inženir

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Alojzij Hrovat in Italija

Katedra

Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.

Poglej Alojzij Hrovat in Katedra

Kaverna

Banjški planoti leta 1917 Kaverna je umetna jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, ki služi kot pomožno zaklonišče.

Poglej Alojzij Hrovat in Kaverna

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Poglej Alojzij Hrovat in Kras

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Alojzij Hrovat in Ljubljana

Maks Klodič

Maks Klodič vitez Sabladoski, slovenski gradbeni inženir, * 13. avgust 1875, Trst, † 11. november 1953, Trst.

Poglej Alojzij Hrovat in Maks Klodič

Okupacija

Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.

Poglej Alojzij Hrovat in Okupacija

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Poglej Alojzij Hrovat in Profesor

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Alojzij Hrovat in Prva svetovna vojna

Rapalska pogodba

Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.

Poglej Alojzij Hrovat in Rapalska pogodba

Rektor

Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.

Poglej Alojzij Hrovat in Rektor

Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva

Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva.

Poglej Alojzij Hrovat in Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Alojzij Hrovat in Slovenci

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Poglej Alojzij Hrovat in Soška fronta

Tehniška fakulteta v Ljubljani

Tehniška fakulteta, s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Alojzij Hrovat in Tehniška fakulteta v Ljubljani

Tehniška visoka šola v Ljubljani

Tehniška visoka šola je nekdanja članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Alojzij Hrovat in Tehniška visoka šola v Ljubljani

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Poglej Alojzij Hrovat in Univerza v Ljubljani

Veliki Podljuben

Veliki Podljuben je naselje v Občini Novo mesto.

Poglej Alojzij Hrovat in Veliki Podljuben

Zgodovina železnice v Sloveniji

Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.

Poglej Alojzij Hrovat in Zgodovina železnice v Sloveniji

1885

1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Alojzij Hrovat in 1885

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Alojzij Hrovat in 1912

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Alojzij Hrovat in 1922

1935

1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Alojzij Hrovat in 1935

1941

1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Alojzij Hrovat in 1941

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Alojzij Hrovat in 1971

21. junij

21.

Poglej Alojzij Hrovat in 21. junij

22. marec

22.

Poglej Alojzij Hrovat in 22. marec

Prav tako znan kot Alojz Hrovat.