Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Abraham Silberschein, Avstro-Ogrska, Ładośeva skupina, Švica, Češkoslovaška, Bern, Chaim Yisroel Eiss, Clamart, Diplomat, Holokavst, Internacijsko taborišče, Jad Vašem, Józef Beck, Józef Piłsudski, Judje, Juliusz Kühl, Konstanty Rokicki, Latinska Amerika, Latvija, Lozana, Lvov, München, Minsk, Montreux, Nemčija, Paragvaj, Pariz, Politik, Poljska, Poljska kampanja (1939), Prva svetovna vojna, Riga, Romunija, Sovjetska zveza, Spa, Stefan Ryniewicz, Tretji rajh, Ukrajina, Uničevalno taborišče, Varšava, Vittel.
Abraham Silberschein
Adolf Henryk Silberschein, znan tudi kot Abraham Silberschein (rojen 30. marca 1882 v Lvovu, Avstro-Ogrska, danes Ukrajina, umrl 30. decembra 1951 v Ženevi, Švica) je bil poljsko-judovski pravnik, aktivist svetovnega judovskega kongresa, sionist, član poljskega Sejma (1922–27).
Novo!!: Aleksander Ładoś in Abraham Silberschein · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Ładośeva skupina
Rezidenca veleposlaništva Republike Poljske v Bernu Ładośeva skupina, Bernska skupina (ali grupa berneńska) je ime skupine poljskih diplomatov in judovskih aktivistov, ki so med drugo svetovno vojno v Švici vzpostavili sistem nezakonite izdelave latinskoameriških potnih listov za reševanje evropskih Judov pred holokavstom.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Ładośeva skupina · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Švica · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Češkoslovaška · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Bern · Poglej več »
Chaim Yisroel Eiss
Chaim Yisroel Eiss (1876-1943) je bil aktivist organizacije Agudath Israel in pisatelj.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Chaim Yisroel Eiss · Poglej več »
Clamart
Clamart je jugozahodno predmestje Pariza in občina v francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Clamart · Poglej več »
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Diplomat · Poglej več »
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Holokavst · Poglej več »
Internacijsko taborišče
Internacijsko taborišče je koncentracijsko taborišče, v katerem so največkrat priprti pripadniki vojaške organizacije.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Internacijsko taborišče · Poglej več »
Jad Vašem
Jad Vašem (– dobesedno "spomenik in ime") je uradni spomenik Izraela žrtvam holokavsta.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Jad Vašem · Poglej več »
Józef Beck
Grób Józefa Becka Józef Beck, poljski častnik in politik, * 4. oktober 1894, Varšava, Ruski imperij, † 5. junij 1944, Romunija.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Józef Beck · Poglej več »
Józef Piłsudski
Józef Klemens Piłsudski, poljski državnik in vojskovodja, * 5. december 1867, Zułów, Guvernat Vilna, Rusko cesarstvo (zdaj Zalavas, Litva), † 12. maj 1935, Varšava, Poljska.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Józef Piłsudski · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Judje · Poglej več »
Juliusz Kühl
Juliusz Kühl znan tudi kot Julius ali Yehiel Kühl (rojen 24. junija 1913 v Sanoku na Poljskem, umrl 13. februarja 1985 v Miamiju, ZDA) je bil poljski diplomat, reševalec holokavsta in - po drugi svetovni vojni - kanadski gradbeni poslovnež.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Juliusz Kühl · Poglej več »
Konstanty Rokicki
Vzorčni vizum, ki ga je leta 1935 izdal konzul Konstanty Rokicki v Rigi za tranzit v britansko Palestino. Grob Rokickega, Luzern. Konstanty Rokicki, poljski konzularni častnik, namestnik konzula Republike Poljske v Rigi in Bernu in reševalec holokavsta, * 16. junij 1899 Varšava, † 18. julij 1958 Luzern.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Konstanty Rokicki · Poglej več »
Latinska Amerika
Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Latinska Amerika · Poglej več »
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Latvija · Poglej več »
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Novo!!: Aleksander Ładoś in Lozana · Poglej več »
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Lvov · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Aleksander Ładoś in München · Poglej več »
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Minsk · Poglej več »
Montreux
Montreux je mesto in občina v švicarskem kantonu Vaud.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Montreux · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Nemčija · Poglej več »
Paragvaj
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Paragvaj · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Pariz · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Politik · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Poljska · Poglej več »
Poljska kampanja (1939)
Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Poljska kampanja (1939) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Riga · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Romunija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Sovjetska zveza · Poglej več »
Spa
250px Spa je zdraviliško mesto in občina v vzhodni belgijski regiji Valoniji.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Spa · Poglej več »
Stefan Ryniewicz
Stefan Jan Ryniewicz, poljski diplomat, * 26. december 1903, Ternopil, Poljska (zdaj Ukrajina), † 9. marec 1988, Buenos Aires, Argentina.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Stefan Ryniewicz · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Tretji rajh · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Ukrajina · Poglej več »
Uničevalno taborišče
Uničevalno taborišče Majdanek (2003) Uničevalno taborišče (nemško Vernichtungslager) je podvrsta koncentracijskega taborišča, katerega glavni namen je izpolnitev genocida oziroma democida.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Uničevalno taborišče · Poglej več »
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Varšava · Poglej več »
Vittel
Vittel (arhaično nemško Wittel) je zdraviliško naselje in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Vosges regije Lorene.
Novo!!: Aleksander Ładoś in Vittel · Poglej več »
