Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Aravkarijevke, Čreslovina, Deblo, Dušik, Ebenovec, Fosfor, Glina, Glive, Holocen, Iglavci, Kritosemenke, Ledena doba, Mamutovec, Mikoriza, Nova Zelandija, Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa, Podzol, Rastline, Rastlinski opad, Severni otok, Severni rt (Nova Zelandija), Vrstna raznolikost, Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana.
Aravkarijevke
Aravkarijevke (znanstveno ime Araucariaceae) so evolucijsko stara družina dreves iz debla iglavcev (Pinophyta).
Novo!!: Agathis australis in Aravkarijevke · Poglej več »
Čreslovina
Taninska kislina Čreslovina ali tanin je rastlinska polifenolna spojina grenkega okusa, ki veže in obarja ali zvija proteine.
Novo!!: Agathis australis in Čreslovina · Poglej več »
Deblo
Debla v gozdu Dêblo je olesenelo steblo dreves, ki služi kot mehanska opora za ostale nadzemne dele rastline in skozi katerega se po prevajalnih elementih od korenin pretakajo rastlinski sokovi med koreninami ter listi.
Novo!!: Agathis australis in Deblo · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Agathis australis in Dušik · Poglej več »
Ebenovec
Ebenovec (znanstveno ime Diospyros) je rod 700 vrst listnatih in zimzelenih dreves in grmovnic.
Novo!!: Agathis australis in Ebenovec · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: Agathis australis in Fosfor · Poglej več »
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Novo!!: Agathis australis in Glina · Poglej več »
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Novo!!: Agathis australis in Glive · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Agathis australis in Holocen · Poglej več »
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Novo!!: Agathis australis in Iglavci · Poglej več »
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Novo!!: Agathis australis in Kritosemenke · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Agathis australis in Ledena doba · Poglej več »
Mamutovec
Mamutovec, znan tudi kot orjaška ali gorska sekvoja, (znanstveno ime Sequoiadendron giganteum) je vrsta drevesa iz rodu Sequoiadendron, ki lahko v višino zrase več kot 75 m, deblo pa ima obseg 29 m. Doseže lahko starost več tisoč let.
Novo!!: Agathis australis in Mamutovec · Poglej več »
Mikoriza
Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) je sožitje med glivami in višjimi rastlinami.
Novo!!: Agathis australis in Mikoriza · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Agathis australis in Nova Zelandija · Poglej več »
Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa
Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa je novozelandski narodni muzej v Wellingtonu.
Novo!!: Agathis australis in Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa · Poglej več »
Podzol
Podzol je tipična prst na področjih tajge.
Novo!!: Agathis australis in Podzol · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Agathis australis in Rastline · Poglej več »
Rastlinski opad
Mehiki Rastlinski opad je mešanica odmrlih listov, sadežev, semen, vej, lubja in drugih organskih ostankov na tleh rastlinskega sestoja.
Novo!!: Agathis australis in Rastlinski opad · Poglej več »
Severni otok
Severni otok uradno imenovan) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu. Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28. najbolj poseljen otok na svetu. Na otoku stojita glavno mesto Wellington in največje mesto Auckland. Obdajata ga Tasmanovo morje na zahodu ter Tihi ocean na vzhodu in severu, na jugu pa ga Cookov preliv loči od nekoliko večjega, a nekajkrat redkeje naseljenega Južnega otoka. Prvi naseljenci so bili pripadniki polinezijskega ljudstva Maorov. Leta 1642 je otoke Nove Zelandije odkril Abel Tasman, ko je v iskanju Avstralije plul preveč južno in vzhodno, naseljevanje pa so spodbudile odprave Jamesa Cooka v drugi polovici 18. stoletja. Poselitev je bila sprva skoncentrirana na Južnem otoku, kot posledica zlate mrzlice, sčasoma pa je zaradi ugodnejšega podnebja prišlo do premika poselitve severno.
Novo!!: Agathis australis in Severni otok · Poglej več »
Severni rt (Nova Zelandija)
Severni rt je na severnem koncu polotoka Northland na Severnem otoku na Novi Zelandiji.
Novo!!: Agathis australis in Severni rt (Nova Zelandija) · Poglej več »
Vrstna raznolikost
Vrstna raznolikost (vrstna diverziteta) se nanaša na raznolikost različnih vrst živih bitij na Zemlji, kot so bakterije, glive, žuželke, sesalci, rastline, in druge.
Novo!!: Agathis australis in Vrstna raznolikost · Poglej več »
Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana
Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana je obalni del Severnega otoka Nove Zelandije.
Novo!!: Agathis australis in Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana · Poglej več »
