Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

1. armada (Avstro-Ogrska)

1.

29 odnosi: Armada, Arthur Arz von Straußenburg, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska skupna vojska, Štab, Feldmaršal (Avstro-Ogrska), Feldzeugmeister, Franz Rohr von Denta, General konjenice (Avstro-Ogrska), General pehote (Avstro-Ogrska), Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska), Prva svetovna vojna, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), 1 (število), 1. armada, 1. korpus (Avstro-Ogrska), 10. korpus (Avstro-Ogrska), 12. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 1914, 1916, 1918, 2. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 24. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 3. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska), 33. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 37. honvedska pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 5. korpus (Avstro-Ogrska), 5. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 9. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska).

Armada

Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Armada · Poglej več »

Arthur Arz von Straußenburg

Baron Arthur Arz von Straußenburg, avstrijski general in vojaški zgodovinar, * 16. junij 1857, Hermannstadt, danes Sibiu (Romunija), † 1. junij 1935, Budimpešta.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Arthur Arz von Straußenburg · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Avstro-ogrska skupna vojska

Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Avstro-ogrska skupna vojska · Poglej več »

Štab

Štab je vojaški vodstveni organ, katerega osnovni namen je zbiranje, urejanje ter ovrednotenje podatkov, ter tako pomagajo poveljniku enote, formacije oz.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Štab · Poglej več »

Božič

Bôžič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Božič · Poglej več »

Feldmaršal (Avstro-Ogrska)

Feldmaršal (izvirno Feldmarschall, Tábornagy; kratica FM) je bil najvišji generalski čin, ki pa je bil podeljen samo za vojne zasluge.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Feldmaršal (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

Feldzeugmeister

Oznaka čina Feldzeugmeistra k.u.k. Heera Feldzeugmeister (izvirno Feldzeugmeister, Táborszernagy; kratica FZM) je bil visoki generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Feldzeugmeister · Poglej več »

Franz Rohr von Denta

Baron Franz Rohr von Denta, avstrijski feldmaršal, * 1854, † 1927.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Franz Rohr von Denta · Poglej več »

General konjenice (Avstro-Ogrska)

Oznaka čina generala konjenice k.u.k. Heera General konjenice (izvirno General der Kavallerie, Lovassági Tábornok; kratica GdK) je bil visoki generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je izhajal iz čina Feldzeugmeistra in bil enak činu generala pehote.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in General konjenice (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

General pehote (Avstro-Ogrska)

Oznaka čina generala konjenice k.u.k. Heera General pehote (izvirno General der Infanterie, Gyalosági Tábornok; kratica GdI) je bil visoki generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je izhajal iz čina Feldzeugmeistra in bil enak činu generala konjenice.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in General pehote (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska)

Oznaka čina generalpolkovnika k.u.k. Heera Arthur Arz von Straussenburg (1917). Generalpolkovnik (izvirno Generaloberst, Vezérezredes; kratica GO) je bil drugi najvišji generalski čin (ter najvišji mirnodobni) v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je bil ustanovljen leta 1915.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Novo leto · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Silvestrovo

Silvestrski ognjemet v Frankfurtu za novo leto 2009 Silvestrovo je god papeža Silvestra I., ki se obhaja 31. decembra, kar je tudi zadnji dan v koledarskem letu.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Silvestrovo · Poglej več »

Sveti večer

Sveti večer (ali svet večer) je ime dneva pred božičem v krščanskem koledarju.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Sveti večer · Poglej več »

Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 1 (število) · Poglej več »

1. armada

Seznam armad z zaporedno številko 1.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 1. armada · Poglej več »

1. korpus (Avstro-Ogrska)

1.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 1. korpus (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

10. korpus (Avstro-Ogrska)

10.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 10. korpus (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

12. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

12.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 12. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 1914 · Poglej več »

1916

1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 1916 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 1918 · Poglej več »

2. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

2.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 2. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 2018 · Poglej več »

2019

2019 (MMXIX) bo navadno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 2019 · Poglej več »

24. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

24.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 24. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

3. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska)

3.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 3. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

33. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

33.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 33. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

37. honvedska pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

37.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 37. honvedska pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

5. korpus (Avstro-Ogrska)

5.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 5. korpus (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

5. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

5.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 5. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

9. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska)

9.

Novo!!: 1. armada (Avstro-Ogrska) in 9. konjeniška divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »