Kazalo
17 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Beljak, Celje, Dunaj, Gradec, Leoben, Ljubljanski zvon, Mozirje, Novinarstvo, Pesnik, Priložnostno pesništvo, Slovenci, Slovenski narod (časnik), 16. marec, 1868, 1938, 7. oktober.
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Žiga Laykauf in Aleksander I. Karadžordžević
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Žiga Laykauf in Beljak
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Žiga Laykauf in Celje
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Žiga Laykauf in Dunaj
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Žiga Laykauf in Gradec
Leoben
Leoben (staroslovensko zapisan kot Liupina ali Liuben) je drugo največje mesto (a kar okoli 12-krat manjše od Gradca) v avstrijski zvezni deželi Štajerski ob reki Muri; s približno 25.000 prebivalci je petnajsto največje mesto v Avstriji.
Poglej Žiga Laykauf in Leoben
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Žiga Laykauf in Ljubljanski zvon
Mozirje
Mozirje je naselje v Zgornji Savinjski dolini, z okoli 2.100 prebivalci, sedež istoimenske občine, upravne enote in župnije.
Poglej Žiga Laykauf in Mozirje
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Žiga Laykauf in Novinarstvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Žiga Laykauf in Pesnik
Priložnostno pesništvo
''Johann W. Goethe'' je dejal, da je "'''priložnostno pesništvo''' najvišja oblika poezije." Priložnostno pesništvo (tudi priložnostna oz. prigodniška poezija, ang. occasional poem/verse, fr. pièce d'occasion, nem.
Poglej Žiga Laykauf in Priložnostno pesništvo
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Žiga Laykauf in Slovenci
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Poglej Žiga Laykauf in Slovenski narod (časnik)
16. marec
16.
Poglej Žiga Laykauf in 16. marec
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Žiga Laykauf in 1868
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Žiga Laykauf in 1938
7. oktober
7.
Poglej Žiga Laykauf in 7. oktober