Hitreje kot brskalnik!
80 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Šiška, Žaga (industrijski obrat), Železarna, Železniška postaja Poljčane, Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m., Železniški muzej Slovenskih železnic, Bosna in Hercegovina, Celje, Draža vas, Dravinja, Druga svetovna vojna, Gradec, Italija, Jeklo, Jesenice, Jezersko, Južna železnica, Jugoslavija, Jugoslovanske železnice, Kamnolom, Kilometer, Koprivnica, Koroški plebiscit, Kranjska industrijska družba, Krško, Les, Ličenca (potok), Lignit, Linz, Ljubljana, Loče, Slovenske Konjice, Lokomotiva, Maribor, Milimeter, Most, Nadmorska višina, Nova Gorica, Obok, Ozkotirna železnica, Parna lokomotiva, Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz), Peščenjak, Pionirska proga, Podob, Pohorje, Poljčane, Premog, Prevole, ..., Prva svetovna vojna, Radana vas, Romunija, Rusija, Seznam železniških prog v Sloveniji, Slovenske Konjice, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Spodnje Laže, Stainz, Stranice, Usnje, Velenje, Viadukt, Vlak, Vojni ujetnik, Zbelovo, Zgodovina železnice v Sloveniji, Zreče, 1890, 1892, 1900, 1916, 1918, 1921, 1930, 1962, 1963, 1968, 1970, 1974. Razširi indeks (30 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šiška
Šiška je del Ljubljane, sedež četrtne skupnosti Šiška.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Šiška · Poglej več »
Žaga (industrijski obrat)
laserskim sistemom tradicionalna žaga iz leta 1912 na Pohorju 20. stoletja Žaga je industrijski obrat za razrez lesa, v katerem hlodovino razrežejo na deske, plohe ali furnir različnih debelin in dimenzij.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Žaga (industrijski obrat) · Poglej več »
Železarna
Železarna je tovarna za pridobivanje in predelavo železa.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Železarna · Poglej več »
Železniška postaja Poljčane
Železniška postaja Poljčane je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Poljčane.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Železniška postaja Poljčane · Poglej več »
Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.
Železniška proga Zidani Most - Šentilj d.m. je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m. · Poglej več »
Železniški muzej Slovenskih železnic
Železniški muzej v Ljubljani Železniški muzej Slovenskih železnic v Ljubljani skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Železniški muzej Slovenskih železnic · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Celje · Poglej več »
Draža vas
Draža vas je naselje v Občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Draža vas · Poglej več »
Dravinja
Dravínja je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Drave.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Dravinja · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Gradec · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Italija · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Jeklo · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Jesenice · Poglej več »
Jezersko
Jezersko je lahko.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Jezersko · Poglej več »
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Južna železnica · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Jugoslavija · Poglej več »
Jugoslovanske železnice
Logotip Jugoslovanskih železnic Jugoslovanske železnice (kratica: JŽ, ЈЖ v cirilici; srbohrvaško in hrvaško: Jugoslavenske željeznice, srbsko: Југословенске железнице; makedonsko: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater železniškega prometa v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta 1945 do razpada Jugoslavije.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Jugoslovanske železnice · Poglej več »
Kamnolom
Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Kamnolom · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Kilometer · Poglej več »
Koprivnica
Koprivnica je lahko.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Koprivnica · Poglej več »
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Koroški plebiscit · Poglej več »
Kranjska industrijska družba
Kranjska industrijska družba (KID, Krainische Industrie Gesellschaft) je bila tretja delniška družba na Kranjskem, ustanovljena leta 1869.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Kranjska industrijska družba · Poglej več »
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Krško · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Les · Poglej več »
Ličenca (potok)
Líčenca (tudi Líčnica) je levi pritok Dravinje iz zahodnega dela Dravinjskih goric.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Ličenca (potok) · Poglej več »
Lignit
Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Lignit · Poglej več »
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Linz · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Ljubljana · Poglej več »
Loče, Slovenske Konjice
Loče so urbanizirano naselje v srednjem delu Dravinjske doline, v Občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Loče, Slovenske Konjice · Poglej več »
Lokomotiva
Lokomotíva je vlečno tirno vozilo z lastmim pogonom, za vleko vlakov (železniških vagonov) ali za premik le-teh.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Lokomotiva · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Maribor · Poglej več »
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Milimeter · Poglej več »
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Most · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Nadmorska višina · Poglej več »
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Nova Gorica · Poglej več »
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Obok · Poglej več »
Ozkotirna železnica
Stainzu v Avstriji še vozi. Šarganski osmici, na postajališču Golubići. Ozkotirna železnica je vrsta železnice s tirno širino od 600 do 950 milimetrov.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Ozkotirna železnica · Poglej več »
Parna lokomotiva
Prikaz delovanja parne lokomotive Kolesje parne lokomotive JŽ 06-018 na ljubljanski postaji Párna lokomotíva je lokomotiva, ki kot pogonsko sredstvo uporablja vodno paro.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Parna lokomotiva · Poglej več »
Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)
Parna lokomotiva št.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz) · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Peščenjak · Poglej več »
Pionirska proga
Trasa nekdanje Pionirske železnice (modro) Pionirska proga je bila ozkotirna (tirna širina: 760mm) otroška železniška proga, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala ljubljanske predele Rožna dolina, Koseze in Podutik.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Pionirska proga · Poglej več »
Podob
Podob je naselje v Občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Podob · Poglej več »
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Pohorje · Poglej več »
Poljčane
Poljčane so naselje z okoli 1.100 prebivalci in središče istoimenske občine.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Poljčane · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Premog · Poglej več »
Prevole
Prevole so naselje v Občini Žužemberk.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Prevole · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radana vas
Radana vas je naselje v Občini Zreče.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Radana vas · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Romunija · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Rusija · Poglej več »
Seznam železniških prog v Sloveniji
Mreža slovenskih železnic Leta 2006 je bilo v Sloveniji 1228,7 km železniške proge, od katere je bilo 330,4 dvotirne in 898,2 km enotirne.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Seznam železniških prog v Sloveniji · Poglej več »
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Slovenske Konjice · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Spodnje Laže
Spodnje Laže so naselje v Občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Spodnje Laže · Poglej več »
Stainz
Stainz je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Stainz · Poglej več »
Stranice
Stranice (nemško: Stranitzen ali Rabensberg in der Steiermark) so naselje v Občini Zreče.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Stranice · Poglej več »
Usnje
Usnje je ustrojena živalska koža.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Usnje · Poglej več »
Velenje
Velenje (WöllanLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Velenje · Poglej več »
Viadukt
''Tren a las Nubes'' (Vlak do oblakov), ki prečka viadukt Polvorilla, provinca Salta (Argentina) Viadúkt (iz latinščine via.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Viadukt · Poglej več »
Vlak
progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Vlak · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Vojni ujetnik · Poglej več »
Zbelovo
Zbelovo je naselje v Občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Zbelovo · Poglej več »
Zgodovina železnice v Sloveniji
Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Zgodovina železnice v Sloveniji · Poglej več »
Zreče
Zreče so majhno mesto s približno 3000 prebivalci v severovzhodni Sloveniji, na vznožju Pohorja, v zgornjem delu Dravinjske doline, na mestu, kjer se soteska reke Dravinje razširi.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in Zreče · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1890 · Poglej več »
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1892 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1900 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1916 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1918 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1921 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1930 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1962 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1963 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1968 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1970 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče in 1974 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Železniška proga Poljčane - Konjice - Zreče, Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče, Železniška proga Zreče - Slovenske Konjice - Poljčane, Železniška proga Zreče-Slovenske Konjice-Poljčane.
