Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Avtocesta A5, Železniška postaja Lendava, Čakovec, Črnec (Ledava), Beltinci, Celldömölk, Csömödér, Hrvaška, Jageršek, Kilometer, Kopica (potok), Ledava, Lendava, Lentiba, Madžarska, Medžimurje, Mura, Murska Sobota, Mursko Središče, Petrokemija, Prekmurje, Prva svetovna vojna, Rédics, Seznam železniških prog v Sloveniji, Slovenija, Slovenske železnice, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Središče ob Dravi, Ukk, Zala (županija).
Avtocesta A5
Avtocesta A5 (Pomurska avtocesta) je dolga 79,5 km in povezuje avtocesto A1 od razcepa Dragučova z Madžarsko pri Pincah.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Avtocesta A5 · Poglej več »
Železniška postaja Lendava
Železniška postaja Lendava je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Lendava.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Železniška postaja Lendava · Poglej več »
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Čakovec · Poglej več »
Črnec (Ledava)
Čŕnec je desni pritok Ledave v ravnini Dolinsko južno od Murske Sobote in Lendave/Lendva v Prekmurju.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Črnec (Ledava) · Poglej več »
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Beltinci · Poglej več »
Celldömölk
Celldömölk je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Železne županije.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Celldömölk · Poglej več »
Csömödér
Csömödér je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Lenti Županije Zala.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Csömödér · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Hrvaška · Poglej več »
Jageršek
Jageršek (madžarsko Zalaegerszeg) je mesto s približno 62.000 prebivalci na zahodu Madžarske in upravno središče županije Zala.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Jageršek · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Kilometer · Poglej več »
Kopica (potok)
Kopíca (madžarsko Kopica-patak) je desni pritok Ledave v ravnini južno od Lendave/Lendva v severovzhodni Sloveniji, na dolinskem delu Prekmurja.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Kopica (potok) · Poglej več »
Ledava
Lédava je reka v severovzhodni Sloveniji in sosednji Avstriji, levi pritok Mure.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Ledava · Poglej več »
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Lendava · Poglej več »
Lentiba
Lentiba (madžarsko Lenti, nemško Nempthy, hrvaško Lenti) je mesto v županiji Zala, na Madžarskem, v bližini meje s Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Lentiba · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Madžarska · Poglej več »
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Medžimurje · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Mura · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Murska Sobota · Poglej več »
Mursko Središče
Mursko Središče (hrvaško Mursko Središće) je mesto na Hrvaškem in sedež istoimenske občine, ki spada pod Medžimursko županijo.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Mursko Središče · Poglej več »
Petrokemija
Rafinerija nafte Petrokemija je področje kemije, ki obsega tehnične postopke in kemijske sinteze za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte in zemeljskega plina.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Petrokemija · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Prekmurje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rédics
Rédics (Redič) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Lenti Županije Zala.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Rédics · Poglej več »
Seznam železniških prog v Sloveniji
Mreža slovenskih železnic Leta 2006 je bilo v Sloveniji 1228,7 km železniške proge, od katere je bilo 330,4 dvotirne in 898,2 km enotirne.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Seznam železniških prog v Sloveniji · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Slovenija · Poglej več »
Slovenske železnice
Logotip Slovenskih železnic Slovenske železnice, d. o. o. (krajše le Slovenske železnice; kratica SŽ) so slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Slovenske železnice · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Središče ob Dravi
Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Središče ob Dravi · Poglej več »
Ukk
Ukk je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Sümegi Županije Veszprém.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Ukk · Poglej več »
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Železniška proga Lendava–d. m. in Zala (županija) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Železniška proga Lendava - Lendava, Železniška proga Lendava - Lendava d.m., Železniška proga Lendava d.m. - Lendava, Železniška proga Lendava d.m.-Lendava, Železniška proga Lendava-Lendava d.m..
