Odpri v Google MapsKazalo
27 odnosi: Šmohor (Avstrijska Koroška), Štefan na Zilji, Barok, Beljak, Breze (Avstrijska Koroška), Celjski grofje, Drava, Dravska dolina, Ferdinand I. Habsburški, Geografija Avstrijske Koroške, Grad Špatrjan, Habsburžani, Karantanija, Kelti, Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Nemčija, Nemščina, Norik, Oglejski patriarhat, Okraj Beljak-dežela, Ortenburžani, Perja vas, Pleme, Rimska provinca, Sveti Peter v Lesu, Teurnia, Ziljske Alpe.
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Špatrjan in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Špatrjan in Štefan na Zilji
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Špatrjan in Barok
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Špatrjan in Beljak
Breze (Avstrijska Koroška)
Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Špatrjan in Breze (Avstrijska Koroška)
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Špatrjan in Celjski grofje
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Špatrjan in Drava
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Poglej Špatrjan in Dravska dolina
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Špatrjan in Ferdinand I. Habsburški
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Špatrjan in Geografija Avstrijske Koroške
Grad Špatrjan
Grad Špatrjan (nemško Schloss Paternion) je nekdanji sedež gospostva Špatrjan nad trškim naseljem Špatrjan v spodnji Dravski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Špatrjan in Grad Špatrjan
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Špatrjan in Habsburžani
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Špatrjan in Karantanija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Špatrjan in Kelti
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Špatrjan in Koroška (zvezna dežela)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Špatrjan in Koroški Slovenci
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Špatrjan in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Špatrjan in Nemščina
Norik
Norik je lahko.
Poglej Špatrjan in Norik
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Špatrjan in Oglejski patriarhat
Okraj Beljak-dežela
Okraj Beljak-dežela/podeželje (nemško Bezirk Villach-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški s skoraj 65.000 prebivalci (skupaj s statutarnim mestom Beljak, ki ga v celoti obkroža, jih imata 127.500).
Poglej Špatrjan in Okraj Beljak-dežela
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Špatrjan in Ortenburžani
Perja vas
Farna cerkev Sv. Pavla v Perji vasi Perja vas (nem.: Ferndorf) je občina v hribovju nad Spodnjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 2.187 prebivalci (stanje na 1. januar 2016) in vaško naselje s 651 prebivalci.
Poglej Špatrjan in Perja vas
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Špatrjan in Pleme
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Špatrjan in Rimska provinca
Sveti Peter v Lesu, Teurnia
Sv.Peter v Lesu Ostanki antične škofije Teurnija Sveti Peter v Lesu, (nemško Sankt Peter in Holz), nekdanja Teurnia, je hribovsko naselje v zgornji Dravski dolini pri Špitalu ob Dravi v Avstriji.
Poglej Špatrjan in Sveti Peter v Lesu, Teurnia
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Špatrjan in Ziljske Alpe
Prav tako znan kot Paternion, Špaterjan.