Hitreje kot brskalnik!
90 odnosi: Afganistan, Altaj, Ameriški dolar, Arktični ocean, Avtonomna pokrajina Tibet, Azad Kašmir, Šiungnu, Železna doba, Čagatajski kanat, Čangan, Činghaj, Ögedej, Balhaško jezero, Bruto domači proizvod, Budizem, Dalajlama, Džamu in Kašmir, Džingiskan, Džungarija, Dinastija Čing, Dinastija Han, Endoreična kotlina, Gansu, Gaočang, Gilgit-Baltistan, Gobi, Hotan, Indeks človekovega razvoja, Indija, Indoevropski jeziki, Iran, Irtiš, Islamabad, Jezero Ajding, Junan, K2, Kašgar, Karakorum, Karakorumska avtocesta, Karakul (jezero), Kazaščina, Kazahi, Kazahstan, Kirgiščina, Kirgizi, Kirgizistan, Kitajci Han, Kraton, Kromosom Y, Kuča, ..., Ladak, Ljudska republika Kitajska, Lop Nor, Mao Cetung, Mitohondrijska DNK, Mongoli, Mongolija, Mongolsko cesarstvo, Nafta, Oaza, Pakistan, Pamir, Pinjin, Prečrkovanje, Prelaz Torugart, Puščava, Renminbi, Republika Altaj, Rusi, Rusija, Saki, Sibirija, Sovjetska zveza, Srednja Azija, Svilna pot, Tadžikistan, Takla Makan, Tarimska kotlina, Timuridi, Tjanšan, Turki, Turpan, Turpanska depresija, Ujguri, Ujgurski genocid, Upravna delitev Ljudske republike Kitajske, Urumči, Vzhodna Azija, Zaratustrstvo, Zemeljski plin. Razširi indeks (40 več) »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Afganistan · Poglej več »
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Novo!!: Šindžjang in Altaj · Poglej več »
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Novo!!: Šindžjang in Ameriški dolar · Poglej več »
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Novo!!: Šindžjang in Arktični ocean · Poglej več »
Avtonomna pokrajina Tibet
Avtonomna pokrajina Tibet (ART) ali Avtonomna pokrajina Šidzang, pogosto skrajšano na Tibet ali Šidzang, je avtonomna pokrajina na provinčni ravni v jugozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Novo!!: Šindžjang in Avtonomna pokrajina Tibet · Poglej več »
Azad Kašmir
Azad Džamu in Kašmir (آزاد جموں و کشمیر Āzād Džammū̃ o Kaśmīr, prevedeno: Svobodni Džamu in Kašmir), s kratico kot AJK in na splošno poznano kot Azad Kašmir, je samoupravno območje pod pakistansko administracijo.
Novo!!: Šindžjang in Azad Kašmir · Poglej več »
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Novo!!: Šindžjang in Šiungnu · Poglej več »
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Novo!!: Šindžjang in Železna doba · Poglej več »
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Novo!!: Šindžjang in Čagatajski kanat · Poglej več »
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Novo!!: Šindžjang in Čangan · Poglej več »
Činghaj
Činghaj (alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai), tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Činghaj · Poglej več »
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Novo!!: Šindžjang in Ögedej · Poglej več »
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Novo!!: Šindžjang in Balhaško jezero · Poglej več »
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Novo!!: Šindžjang in Bruto domači proizvod · Poglej več »
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Novo!!: Šindžjang in Budizem · Poglej več »
Dalajlama
Trenutni Dalajlama Tenzin Gjaco Dálajláma je tibetanski duhovni in verski vodja budistov.
Novo!!: Šindžjang in Dalajlama · Poglej več »
Džamu in Kašmir
Džamu in Kašmir (kašmirsko جۄمتٕ کٔشېر, जॅम तु' क'शीर) je zvezno ozemlje v severni Indiji, večkrat označevana s kraticami J&K.
Novo!!: Šindžjang in Džamu in Kašmir · Poglej več »
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Novo!!: Šindžjang in Džingiskan · Poglej več »
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang. Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat. Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami.
Novo!!: Šindžjang in Džungarija · Poglej več »
Dinastija Čing
Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Dinastija Čing · Poglej več »
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Novo!!: Šindžjang in Dinastija Han · Poglej več »
Endoreična kotlina
Endoreična kotlina (iz grščine ἔνδον, éndon, "znotraj" in "ῥεῖν", rheîn, "teči") je zaprta drenažna kotlina, ki zadržuje vodo in ne omogoča iztoka v zunanje vodne tokove, kot so reke in morja.
Novo!!: Šindžjang in Endoreična kotlina · Poglej več »
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Gansu · Poglej več »
Gaočang
Gaočang (stara ujghurščina: Qocho), tudi Khocho, Karakhoja, Qara-hoja, Kara-Khoja ali Karahoja (قاراغوجا v ujgurščini), je bilo starodavno oazno mesto na severnem robu negostoljubne puščave Takla Makan v današnjem Šindžjangu na Kitajskem.
Novo!!: Šindžjang in Gaočang · Poglej več »
Gilgit-Baltistan
Gilgit-Baltistan, nekdaj znan kot Severno območje, je najsevernejš administrativno območje v Pakistanu.
Novo!!: Šindžjang in Gilgit-Baltistan · Poglej več »
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Novo!!: Šindžjang in Gobi · Poglej več »
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan. Hotan s 408.900 prebivalci (popis iz leta 2018) leži v Tarimski kotlini približno 1500 kilometrov jugozahodno od pokrajinske prestolnice Urumči. Leži severno od gorovja Kunlun, ki ga prečkajo prelazi Sandžu, Hindutaš in Ilči. Mesto, ki leži jugovzhodno od okrožja Jarkant in je naseljeno skoraj izključno z Ujguri, je manjše kmetijsko središče. Hotan, pomembna postaja na južnem kraku zgodovinske svilne poti, je bil vedno odvisen od dveh močnih rek, reke Karakaš in reke Jurungkaš (Beli žad), ki sta zagotavljali vodo, potrebno za preživetje na jugozahodnem robu prostrane puščave Takla Makan. Reka Beli žad še vedno zagotavlja vodo in namakanje mesta in oaze.
Novo!!: Šindžjang in Hotan · Poglej več »
Indeks človekovega razvoja
Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.
Novo!!: Šindžjang in Indeks človekovega razvoja · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Indija · Poglej več »
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Novo!!: Šindžjang in Indoevropski jeziki · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Iran · Poglej več »
Irtiš
Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Irtiš · Poglej več »
Islamabad
Islamabad (Islām ābād, dobesedno »kraj Islama«) je glavno mesto Pakistana in z okrog 1,15 milijona prebivalcev (po popisu leta 2011) deseto največje mesto v državi.
Novo!!: Šindžjang in Islamabad · Poglej več »
Jezero Ajding
Aydingkol (Aydingköl, ali Ayding je jezero v Turpanski depresiji, Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur, Ljudska republika Kitajska. S 154 m pod morsko gladino je najnižja točka na Kitajskem. To jezero je zdaj popolnoma posušeno ter zelo blatno in slano.
Novo!!: Šindžjang in Jezero Ajding · Poglej več »
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Junan · Poglej več »
K2
K2 je druga najvišja gora na Zemlji (višji je le še Mount Everest).
Novo!!: Šindžjang in K2 · Poglej več »
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu in ima 711.300 prebivalcev. Mestno območje Kašgarja obsega 15 km2, čeprav se njegovo upravno območje razteza na 555 km2. Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev. Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuje tudi Karakorumska avtocesta, ki je tudi projekt v okviru Kitajsko–Pakistanski gospodarski koridor.
Novo!!: Šindžjang in Kašgar · Poglej več »
Karakorum
Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).
Novo!!: Šindžjang in Karakorum · Poglej več »
Karakorumska avtocesta
Karakorumska avtocesta - zemljevid poteka Karakorumska avtocesta (mednarodna kratica KKH) je najvišje ležeča sodobna mednarodna cesta na svetu.
Novo!!: Šindžjang in Karakorumska avtocesta · Poglej več »
Karakul (jezero)
Jezero Karakul ali Karakuli (translit, Қаракөл; Каракөл; Қарокӯл; Каракуль, dobesedno 'črno jezero'), je jezero 196 km jugozahodno od Kašgarja, avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur, Kitajska.
Novo!!: Šindžjang in Karakul (jezero) · Poglej več »
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Novo!!: Šindžjang in Kazaščina · Poglej več »
Kazahi
Brez opisa.
Novo!!: Šindžjang in Kazahi · Poglej več »
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Novo!!: Šindžjang in Kazahstan · Poglej več »
Kirgiščina
Kirgíščina (kirgiško Кыргыз тили, Kyrgyz tili) je zahodno-turški jezik.
Novo!!: Šindžjang in Kirgiščina · Poglej več »
Kirgizi
Kirgizi so turški narod, ki živi v Kirgiziji.
Novo!!: Šindžjang in Kirgizi · Poglej več »
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Kirgizistan · Poglej več »
Kitajci Han
Kitájci Hán so etnična skupina in narod, ki živi na področju današnje Ljudske republike Kitajske in Republike Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Kitajci Han · Poglej več »
Kraton
Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.
Novo!!: Šindžjang in Kraton · Poglej več »
Kromosom Y
Človeški kromosom Y Kromosom Y je eden od spolnih kromosomov pri sesalcih.
Novo!!: Šindžjang in Kromosom Y · Poglej več »
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Novo!!: Šindžjang in Kuča · Poglej več »
Ladak
Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947.
Novo!!: Šindžjang in Ladak · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Šindžjang in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Lop Nor
Lop Nor ali Lop Nur (iz mongolskega imena, ki pomeni 'jezero Lop', kjer je Lop toponim neznanega izvora), je nekdanje slano jezero, zdaj večinoma presahlo, ki leži med puščavama Takla Makan in Kumtag v jugovzhodnem delu Šinjdžjnga (Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur).
Novo!!: Šindžjang in Lop Nor · Poglej več »
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.
Novo!!: Šindžjang in Mao Cetung · Poglej več »
Mitohondrijska DNK
citoplazme prikazuje diskretna črna polja mtDNA Mitohondrijska DNK (mtDNA) je DNK, ki se nahaja v mitohondrijih, organelih, ki so v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (tj. adenozin trifosfat ali ATP).
Novo!!: Šindžjang in Mitohondrijska DNK · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Šindžjang in Mongoli · Poglej več »
Mongolija
Brez opisa.
Novo!!: Šindžjang in Mongolija · Poglej več »
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Novo!!: Šindžjang in Mongolsko cesarstvo · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Šindžjang in Nafta · Poglej več »
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Novo!!: Šindžjang in Oaza · Poglej več »
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Novo!!: Šindžjang in Pakistan · Poglej več »
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Novo!!: Šindžjang in Pamir · Poglej več »
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Novo!!: Šindžjang in Pinjin · Poglej več »
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Novo!!: Šindžjang in Prečrkovanje · Poglej več »
Prelaz Torugart
Prelaz Torugart je gorski prelaz v gorovju Tjanšan blizu meje med regijo Narin, Kirgizistan in kitajsko avtonomno pokrajino Šindžjang-Ujgur.
Novo!!: Šindžjang in Prelaz Torugart · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Šindžjang in Puščava · Poglej več »
Renminbi
(glej tudi osebno ime Juan) Bankovec iz leta 1949 Renminbi (kitajsko: 人民币 ali 人民幣; pinjin: rénmínbì; pomen imena: »ljudski denar«) ali mednarodno pogosteje uporabljeno ime juan (kitajsko: 元 ali 圆; pinjin: yuán; Wade-Giles: yuen) je uradna denarna valuta na pretežnem ozemlju Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Renminbi · Poglej več »
Republika Altaj
Republika Altaj (altajsko Алтай Республика, Altaj Respublika) je avtonomna republika Ruske federacije v Sibirskem federalnem okrožju.
Novo!!: Šindžjang in Republika Altaj · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Šindžjang in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Šindžjang in Rusija · Poglej več »
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Novo!!: Šindžjang in Saki · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Šindžjang in Sibirija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Šindžjang in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Novo!!: Šindžjang in Srednja Azija · Poglej več »
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Novo!!: Šindžjang in Svilna pot · Poglej več »
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Tadžikistan · Poglej več »
Takla Makan
Puščava Takla Makan Puščava Takla Makan, poznana tudi pod imenom Taklimakan in Teklimakan, je puščava na severozahodu Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Takla Makan · Poglej več »
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Novo!!: Šindžjang in Tarimska kotlina · Poglej več »
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Novo!!: Šindžjang in Timuridi · Poglej več »
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Novo!!: Šindžjang in Tjanšan · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Turki · Poglej več »
Turpan
Turpan (znan tudi kot Turfan; s; تۇرپان) je mesto na ravni prefekture na vzhodu avtonomne regije Šindžjang na Kitajskem.
Novo!!: Šindžjang in Turpan · Poglej več »
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Novo!!: Šindžjang in Turpanska depresija · Poglej več »
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Novo!!: Šindžjang in Ujguri · Poglej več »
Ujgurski genocid
Ujguri v prevzgojnem centru v Šindžjangu Šindžjang je označen z rdečo Ujgurski genocid je genocid nad Ujguri v Šindžjangu, ki ga izvaja Komunistična partija Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Ujgurski genocid · Poglej več »
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Novo!!: Šindžjang in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske · Poglej več »
Urumči
Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Šindžjang in Urumči · Poglej več »
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Novo!!: Šindžjang in Vzhodna Azija · Poglej več »
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Novo!!: Šindžjang in Zaratustrstvo · Poglej več »
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Novo!!: Šindžjang in Zemeljski plin · Poglej več »
Preusmerja sem:
Sinkiang, Sinkjang, UARŠ, Ujgurska avtonomna regija Šindžjang, XUAR, Xinjiang, Xinjiang Uygur Autonomous Region.
