Kazalo
49 odnosi: Delitelj, Dvojiški številski sistem, Enakostranični trikotnik, Eulerjeva funkcija fi, Glavni števnik, Harshadovo število, Kot, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Minuta, Naravno število, Neodim, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sekunda, Ura, Vrstilni števnik, Vrstno število, Zelo sestavljeno število, 1060, 11 (število), 1160, 1260, 13 (število), 1360, 1460, 1560, 160, 1660, 17 (število), 1760, 1860, 19 (število), 1960, 260, 260 pr. n. št., 29 (število), 31 (število), 360, 460, 560, 59 (število), 60, 60 pr. n. št., 61 (število), 660, 760, 860, 960.
- Cela števila
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 60 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 60 (število) in Dvojiški številski sistem
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej 60 (število) in Enakostranični trikotnik
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 60 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 60 (število) in Glavni števnik
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej 60 (število) in Harshadovo število
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej 60 (število) in Kot
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 60 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 60 (število) in Mertensova funkcija
Minuta
Minúta je.
Poglej 60 (število) in Minuta
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 60 (število) in Naravno število
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej 60 (število) in Neodim
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 60 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 60 (število) in Rimske številke
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 60 (število) in Sekunda
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 60 (število) in Ura
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 60 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 60 (število) in Vrstno število
Zelo sestavljeno število
Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.
Poglej 60 (število) in Zelo sestavljeno število
1060
1060 (MLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 60 (število) in 1060
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Poglej 60 (število) in 11 (število)
1160
1160 (MCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 60 (število) in 1160
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 60 (število) in 1260
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
Poglej 60 (število) in 13 (število)
1360
1360 (MCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 60 (število) in 1360
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 60 (število) in 1460
1560
1560 (MDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 60 (število) in 1560
160
160 (CLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 60 (število) in 160
1660
1660 (MDCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej 60 (število) in 1660
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Poglej 60 (število) in 17 (število)
1760
1760 (MDCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej 60 (število) in 1760
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej 60 (število) in 1860
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Poglej 60 (število) in 19 (število)
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 60 (število) in 1960
260
260 (CCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 60 (število) in 260
260 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. - 250. pr. n. št. 240. pr. n. št.
Poglej 60 (število) in 260 pr. n. št.
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej 60 (število) in 29 (število)
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Poglej 60 (število) in 31 (število)
360
360 (CCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 60 (število) in 360
460
460 (CDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 60 (število) in 460
560
560 (DLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 60 (število) in 560
59 (število)
59 (devétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 59.
Poglej 60 (število) in 59 (število)
60
60 (LX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 60 (število) in 60
60 pr. n. št.
60 pr.
Poglej 60 (število) in 60 pr. n. št.
61 (število)
61 (ênainšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 61.
Poglej 60 (število) in 61 (število)
660
660 (DCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 60 (število) in 660
760
760 (DCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 60 (število) in 760
860
860 (DCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 60 (število) in 860
960
960 (CMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 60 (število) in 960
Glej tudi
Cela števila
Prav tako znan kot Šestdeset.