Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Šamši-Adad I.

Index Šamši-Adad I.

Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.

Kazalo

  1. 26 odnosi: Ašur, Akadščina, Aminu, Amorejščina, Anatolija, Apiašal, Asirija, Babilon, Ekallatum, Enlil, Erišum II., Evfrat, Hamurabi, Ištar, Limmu, Mari, Mezopotamija, Mut-Aškur, Ninive, Sargon Akadski, Seznam asirskih vladarjev, Sirija, Sredozemsko morje, Sulili, Tigris, Ušpija.

Ašur

Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר‎, arabsko آشور‎, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.

Poglej Šamši-Adad I. in Ašur

Akadščina

Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.

Poglej Šamši-Adad I. in Akadščina

Aminu

Aminu je 26.

Poglej Šamši-Adad I. in Aminu

Amorejščina

Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda.

Poglej Šamši-Adad I. in Amorejščina

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Šamši-Adad I. in Anatolija

Apiašal

Apiašal (akadsko 𒀀𒉿𒀀𒊩, A-pi-a-ŠAL) je bil vladar Starega asirskega cesarstva, ki je po Seznamu asirskih kraljev vladal okoli 2205 pr.

Poglej Šamši-Adad I. in Apiašal

Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Poglej Šamši-Adad I. in Asirija

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Šamši-Adad I. in Babilon

Ekallatum

Kraljestvo Šamši-Adada I. (vladal 1814-1782 pr n. št.) Ekallatum (akadsko 𒌷𒂍𒃲𒈨𒌍, URUE2.GAL.MEŠ, Ekallātum, "palače") je bilo starodavno mesto v Gornji Mezopotamiji.

Poglej Šamši-Adad I. in Ekallatum

Enlil

Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.

Poglej Šamši-Adad I. in Enlil

Erišum II.

Erišum II. je bil kralj mestne države Ašur.

Poglej Šamši-Adad I. in Erišum II.

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Poglej Šamši-Adad I. in Evfrat

Hamurabi

Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.

Poglej Šamši-Adad I. in Hamurabi

Ištar

reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.

Poglej Šamši-Adad I. in Ištar

Limmu

Limmu je bil asirski eponim.

Poglej Šamši-Adad I. in Limmu

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Poglej Šamši-Adad I. in Mari

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Šamši-Adad I. in Mezopotamija

Mut-Aškur

Mut-Aškur je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal okoli 1730 pr.

Poglej Šamši-Adad I. in Mut-Aškur

Ninive

Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.

Poglej Šamši-Adad I. in Ninive

Sargon Akadski

Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.

Poglej Šamši-Adad I. in Sargon Akadski

Seznam asirskih vladarjev

terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.

Poglej Šamši-Adad I. in Seznam asirskih vladarjev

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Šamši-Adad I. in Sirija

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Šamši-Adad I. in Sredozemsko morje

Sulili

Sulili (akadsko 𒋢𒇷𒇷, Su-li-li) je bil vladar Starega asirskega cesarstva, Meissner, Bruno (1990).

Poglej Šamši-Adad I. in Sulili

Tigris

Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.

Poglej Šamši-Adad I. in Tigris

Ušpija

Ušpija (akadsko 𒍑𒉿𒀀, Uš-pi-a) je bil zgodnji asirski kralj, ki je vladal od okoli 2050 do 2030 pr.

Poglej Šamši-Adad I. in Ušpija