Kazalo
73 odnosi: Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu, Akademski nazivi, Banjaluka, Beograd, Bjelovar, Bosna in Hercegovina, Budimpešta, Celje, Cerkev (zgradba), Dekan (šolstvo), Diploma, Docent, Dortmund, Dubrovnik, Freska, Gradec, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvati, Ilustrator, Jelsa, Klasična gimnazija, Koper, Maribor, Matura, München, Milano, Mozaik, Muzej, New York, Niš, Novalja, Opatija, Primorsko-goranska županija, Osijek, Pesništvo, Poreč, Pučišća, Pulj, Razstava, Reka, Hrvaška, Rovinj, Samostan, Sarajevo, Selce, Seznam hrvaških slikarjev, Seznam rednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Skupina, Slavonski Brod, Slikar, Slikarstvo, Split, ... Razširi indeks (23 več) »
- Pokopani na pokopališču Mirogoj
- Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu
Akademija likovnih umetnosti (izvirno hrvaško Akademija likovnih umjetnosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej Đuro Seder in Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Đuro Seder in Akademski nazivi
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Đuro Seder in Banjaluka
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Đuro Seder in Beograd
Bjelovar
Bjelovar je mesto na Hrvaškem s 36.000 prebivalci v upravnem območju mesta oz.
Poglej Đuro Seder in Bjelovar
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Đuro Seder in Bosna in Hercegovina
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Đuro Seder in Budimpešta
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Đuro Seder in Celje
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Đuro Seder in Cerkev (zgradba)
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Đuro Seder in Dekan (šolstvo)
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Đuro Seder in Diploma
Docent
Docènt oz.
Poglej Đuro Seder in Docent
Dortmund
Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.
Poglej Đuro Seder in Dortmund
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Đuro Seder in Dubrovnik
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Đuro Seder in Freska
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Đuro Seder in Gradec
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Đuro Seder in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Đuro Seder in Hrvati
Ilustrator
Ilustracija, namenjena otrokom Ilustrator je grafični mojster-umetnik, ki se ukvarja z zapletenim opisovanjem in vizualnim opremljanjem tekstovne vsebine.
Poglej Đuro Seder in Ilustrator
Jelsa
Jelsa (tudi Jelsa na Hvaru), je mesto (grad), letovišče in pristanišče na severni strani otoka Hvara v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.
Poglej Đuro Seder in Jelsa
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Đuro Seder in Klasična gimnazija
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Đuro Seder in Koper
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Đuro Seder in Maribor
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Poglej Đuro Seder in Matura
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Đuro Seder in München
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Đuro Seder in Milano
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Đuro Seder in Mozaik
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Đuro Seder in Muzej
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Đuro Seder in New York
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Đuro Seder in Niš
Novalja
Novalja je naselje in občina s statusom mesta (hrv. Grad) in istoimenski zaliv s pristaniščem na hrvaškem otoku Pag; upravno Novalja spada pod Liško-senjsko županijo (medtem ko mesto Pag na istoimenskem otoku spada v Zadrsko županijo).
Poglej Đuro Seder in Novalja
Opatija, Primorsko-goranska županija
265x265_pik Opatija je občina in znano istrsko turistično mesto ter letovišče s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji na istrskem polotoku na Hrvaškem.
Poglej Đuro Seder in Opatija, Primorsko-goranska županija
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Đuro Seder in Osijek
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Đuro Seder in Pesništvo
Poreč
Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.
Poglej Đuro Seder in Poreč
Pučišća
Pučišća so naselje na Hrvaškem, ki je upravno središče občine Pučišća na otoku Brač, ki spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Đuro Seder in Pučišća
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Đuro Seder in Pulj
Razstava
Razstava je prireditev, na kateri so umetniški ali drugi predmeti postavljeni na ogled obiskovalcem.
Poglej Đuro Seder in Razstava
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Đuro Seder in Reka, Hrvaška
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Poglej Đuro Seder in Rovinj
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Đuro Seder in Samostan
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Đuro Seder in Sarajevo
Selce
Selce (pomanjševalnica od Selo) je pogosto krajevno ime.
Poglej Đuro Seder in Selce
Seznam hrvaških slikarjev
Seznam hrvaških slikarjev in grafikov.
Poglej Đuro Seder in Seznam hrvaških slikarjev
Seznam rednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Poglej Đuro Seder in Seznam rednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Skupina
Skupina je lahko.
Poglej Đuro Seder in Skupina
Slavonski Brod
Slavonski Brod (včasih Brod na Savi) je mesto na Hrvaškem z okoli 50.000 prebivalci (2021; 2011 še 59.000) (hrv. Grad Slavonski Brod - upravno območje mesta; samo mesto pa jih ima nekaj 1000 manj), ki je upravno središče Brodsko-posavske županije in spada med 7 največjih mest na Hrvaškem.
Poglej Đuro Seder in Slavonski Brod
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Đuro Seder in Slikar
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Đuro Seder in Slikarstvo
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Đuro Seder in Split
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Đuro Seder in Varaždin
Velika Gorica
Velika Gorica je satelitsko mesto hrvaške prestolnice Zagreb in ima po popisu 2021 dobrih 30.000 prebivalcev, medtem ko prebivalstvo mestne občine (Grad Velika Gorica) šteje še enkrat več, 61.000 ljudi (skupaj s sosednjimi občinami Pokupsko, Orle in Kravarsko pa skoraj 70.000).
Poglej Đuro Seder in Velika Gorica
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Đuro Seder in Vitraj
Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Vojne v nekdanji Jugoslaviji so vse vojne, ki so se zgodile na ozemlju bivše SFRJ od leta 1991 do 2001.
Poglej Đuro Seder in Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Wolfsburg
Wolfsburg je peto največje mesto v nemški deželi Spodnja Saška.
Poglej Đuro Seder in Wolfsburg
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Đuro Seder in Zadar
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Đuro Seder in Zagreb
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Đuro Seder in 1927
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Đuro Seder in 1951
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Đuro Seder in 1953
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Đuro Seder in 1958
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Đuro Seder in 1959
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Đuro Seder in 1966
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Đuro Seder in 1968
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Đuro Seder in 1978
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Đuro Seder in 1981
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Đuro Seder in 1983
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Đuro Seder in 1987
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Đuro Seder in 1998
2. maj
2.
Poglej Đuro Seder in 2. maj
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Đuro Seder in 2000
2022
2022 (MMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Đuro Seder in 2022
29. november
29.
Poglej Đuro Seder in 29. november