Kazalo
24 odnosi: Apnenec, Čepovan, Banjška planota, Dolina, Dolomit, Domača ovca, Gozd, Grgar, Iglavci, Julijske Alpe, Listavec, Nadmorska višina, Naselje, Pašnik, Pobočje, Ponikalnica, Potok, Prazgodovina, Slap ob Idrijci, Slovenija, Stoletje, Trnovski gozd, Vrtača, Zahod.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Čepovanski dol in Apnenec
Čepovan
Čepovan (star.) je naselje, ki spada pod občino Nova Gorica.
Poglej Čepovanski dol in Čepovan
Banjška planota
Banjška planota (tudi Banjščica) je planotast svet med Čepovanskim dolom, dolino spodnje Soče in spodnjim tokom Idrijce.
Poglej Čepovanski dol in Banjška planota
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Čepovanski dol in Dolina
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Čepovanski dol in Dolomit
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Čepovanski dol in Domača ovca
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Čepovanski dol in Gozd
Grgar
Grgar je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Poglej Čepovanski dol in Grgar
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Čepovanski dol in Iglavci
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Čepovanski dol in Julijske Alpe
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Čepovanski dol in Listavec
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Čepovanski dol in Nadmorska višina
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Čepovanski dol in Naselje
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Poglej Čepovanski dol in Pašnik
Pobočje
Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.
Poglej Čepovanski dol in Pobočje
Ponikalnica
Drugi izvir ponikalnice Temenice, bruhalnik Zijalo Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla.
Poglej Čepovanski dol in Ponikalnica
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Poglej Čepovanski dol in Potok
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Čepovanski dol in Prazgodovina
Slap ob Idrijci
Slap ob Idrijci je naselje v Občini Tolmin.
Poglej Čepovanski dol in Slap ob Idrijci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Čepovanski dol in Slovenija
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Čepovanski dol in Stoletje
Trnovski gozd
Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.
Poglej Čepovanski dol in Trnovski gozd
Vrtača
Dutovljah Vrtače so kraške globeli ali kotanje, pri katerih je globina manjša od premera.
Poglej Čepovanski dol in Vrtača
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Čepovanski dol in Zahod