Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin
Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Helij, Infrardeče valovanje, Jupiter, Kisik, Mars, Masa, Naseljivi planet, Nebesno telo, Neptun, Nezemeljsko življenje, Osončje, Ozračje, Planet, Plinasti orjak, Saturn, Sonce, Težnost, Titan (luna), Ubežna hitrost, Ultravijolično valovanje, Uran (planet), Venera, Voda, Vodik, Zemlja, Zunajosončni planet.
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Atmosfera nebesnega telesa in Helij · Helij in Seznam astronomskih vsebin ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Atmosfera nebesnega telesa in Infrardeče valovanje · Infrardeče valovanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Atmosfera nebesnega telesa in Jupiter · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Atmosfera nebesnega telesa in Kisik · Kisik in Seznam astronomskih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Atmosfera nebesnega telesa in Mars · Mars in Seznam astronomskih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Atmosfera nebesnega telesa in Masa · Masa in Seznam astronomskih vsebin ·
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Atmosfera nebesnega telesa in Naseljivi planet · Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Atmosfera nebesnega telesa in Nebesno telo · Nebesno telo in Seznam astronomskih vsebin ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Atmosfera nebesnega telesa in Neptun · Neptun in Seznam astronomskih vsebin ·
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Atmosfera nebesnega telesa in Nezemeljsko življenje · Nezemeljsko življenje in Seznam astronomskih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Atmosfera nebesnega telesa in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin ·
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Atmosfera nebesnega telesa in Ozračje · Ozračje in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Atmosfera nebesnega telesa in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Atmosfera nebesnega telesa in Plinasti orjak · Plinasti orjak in Seznam astronomskih vsebin ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Atmosfera nebesnega telesa in Saturn · Saturn in Seznam astronomskih vsebin ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Atmosfera nebesnega telesa in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Atmosfera nebesnega telesa in Težnost · Seznam astronomskih vsebin in Težnost ·
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Atmosfera nebesnega telesa in Titan (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Titan (luna) ·
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Atmosfera nebesnega telesa in Ubežna hitrost · Seznam astronomskih vsebin in Ubežna hitrost ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Atmosfera nebesnega telesa in Ultravijolično valovanje · Seznam astronomskih vsebin in Ultravijolično valovanje ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Atmosfera nebesnega telesa in Uran (planet) · Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Atmosfera nebesnega telesa in Venera · Seznam astronomskih vsebin in Venera ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Atmosfera nebesnega telesa in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Atmosfera nebesnega telesa in Vodik · Seznam astronomskih vsebin in Vodik ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Atmosfera nebesnega telesa in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja ·
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Atmosfera nebesnega telesa in Zunajosončni planet · Seznam astronomskih vsebin in Zunajosončni planet ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin
Atmosfera nebesnega telesa 44 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 1.17% = 26 / (44 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
