Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet)

Seznam astronomskih vsebin vs. Uran (planet)

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Adaptivna optika

zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč. Od naklona valovnega čela je odvisen nastanek slike na detektorjih. Kot izhod nastane signal, ki ga s pomočjo hitrega računalnika uporabimo za krmiljenje oblike površine ogledala v astronomskem teleskopu. Negativ slike zvezde posnet s teleskopom. Levi del kaže posnetek v počasnem gibanju, če ni vključena adaptivna optika. Desni del kaže posnetek iste zvezde (tudi film v počasnem gibanju) z vključeno adaptivno optiko. Slika zvezde je mnogo boljša, ker je manj utipanja. Slika zvezde se še vedno rahlo spreminja, vendar je to spreminjanje mnogo manj opazno. Adaptivna optika ali prilagodljiva optika je tehnologija, ki v realnem času omogoča popravke valovnega čela elektromagnetnega valovanja s pomočjo ogledala, ki ima spremenljivo površino, ali z uporabo snovi s spremenljivim lomnim količnikom.

Adaptivna optika in Seznam astronomskih vsebin · Adaptivna optika in Uran (planet) · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Albedo in Seznam astronomskih vsebin · Albedo in Uran (planet) · Poglej več »

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Anders Johan Lexell in Seznam astronomskih vsebin · Anders Johan Lexell in Uran (planet) · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Apsidna točka in Seznam astronomskih vsebin · Apsidna točka in Uran (planet) · Poglej več »

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Argument periapside in Seznam astronomskih vsebin · Argument periapside in Uran (planet) · Poglej več »

Ariel (luna)

Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.

Ariel (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Ariel (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Asteroid in Seznam astronomskih vsebin · Asteroid in Uran (planet) · Poglej več »

Astronomische Nachrichten

Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.

Astronomische Nachrichten in Seznam astronomskih vsebin · Astronomische Nachrichten in Uran (planet) · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin · Astronomska enota in Uran (planet) · Poglej več »

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Astronomski simbol in Seznam astronomskih vsebin · Astronomski simbol in Uran (planet) · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin · Atmosfera nebesnega telesa in Uran (planet) · Poglej več »

Belinda (luna)

Belinda je Uranov notranji satelit.

Belinda (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Belinda (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Bik (ozvezdje)

Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Bik (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Bik (ozvezdje) in Uran (planet) · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Daljnogled in Seznam astronomskih vsebin · Daljnogled in Uran (planet) · Poglej več »

Datum

Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.

Datum in Seznam astronomskih vsebin · Datum in Uran (planet) · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Deklinacija in Seznam astronomskih vsebin · Deklinacija in Uran (planet) · Poglej več »

Desdemona (luna)

Desdemona je Uranov notranji satelit.

Desdemona (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Desdemona (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Efemeride in Seznam astronomskih vsebin · Efemeride in Uran (planet) · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Ekvator in Seznam astronomskih vsebin · Ekvator in Uran (planet) · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Helij in Seznam astronomskih vsebin · Helij in Uran (planet) · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Infrardeče valovanje in Seznam astronomskih vsebin · Infrardeče valovanje in Uran (planet) · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin · Izsrednost tira in Uran (planet) · Poglej več »

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Johann Elert Bode in Seznam astronomskih vsebin · Johann Elert Bode in Uran (planet) · Poglej več »

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

John Flamsteed in Seznam astronomskih vsebin · John Flamsteed in Uran (planet) · Poglej več »

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande in Seznam astronomskih vsebin · Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande in Uran (planet) · Poglej več »

Julija (luna)

Julija je Uranov notranji satelit.

Julija (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Julija (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Julijansko leto in Seznam astronomskih vsebin · Julijansko leto in Uran (planet) · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Seznam astronomskih vsebin · Jupiter in Uran (planet) · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Seznam astronomskih vsebin · Kisik in Uran (planet) · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Komet in Seznam astronomskih vsebin · Komet in Uran (planet) · Poglej več »

Kordelija (luna)

Kordelija je Uranov pastirski satelit, ki je Uranu najbližji.

Kordelija (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Kordelija (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Kotna hitrost in Seznam astronomskih vsebin · Kotna hitrost in Uran (planet) · Poglej več »

Kresida (luna)

Kresida je Uranov notranji satelit.

Kresida (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Kresida (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Led in Seznam astronomskih vsebin · Led in Uran (planet) · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Luna in Seznam astronomskih vsebin · Luna in Uran (planet) · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Magnetno polje in Seznam astronomskih vsebin · Magnetno polje in Uran (planet) · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Seznam astronomskih vsebin · Masa in Uran (planet) · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Merkur in Uran (planet) · Poglej več »

Miranda (luna)

Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.

Miranda (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Miranda (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Nagib vrtilne osi in Seznam astronomskih vsebin · Nagib vrtilne osi in Uran (planet) · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Naklon tira in Seznam astronomskih vsebin · Naklon tira in Uran (planet) · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Naravni satelit in Seznam astronomskih vsebin · Naravni satelit in Uran (planet) · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Navidezni sij in Seznam astronomskih vsebin · Navidezni sij in Uran (planet) · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Neptun in Seznam astronomskih vsebin · Neptun in Uran (planet) · Poglej več »

Oberon (luna)

Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji.

Oberon (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Oberon (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Obhodni čas in Seznam astronomskih vsebin · Obhodni čas in Uran (planet) · Poglej več »

Ofelija (luna)

Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.

Ofelija (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Ofelija (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Ogljik in Seznam astronomskih vsebin · Ogljik in Uran (planet) · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Okultacija in Seznam astronomskih vsebin · Okultacija in Uran (planet) · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Orbitalna perioda in Seznam astronomskih vsebin · Orbitalna perioda in Uran (planet) · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Osončje in Uran (planet) · Poglej več »

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Pierre Charles Le Monnier in Seznam astronomskih vsebin · Pierre Charles Le Monnier in Uran (planet) · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Planet in Seznam astronomskih vsebin · Planet in Uran (planet) · Poglej več »

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Planetni obroč in Seznam astronomskih vsebin · Planetni obroč in Uran (planet) · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Plinasti orjak in Seznam astronomskih vsebin · Plinasti orjak in Uran (planet) · Poglej več »

Rea (luna)

Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.

Rea (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Rea (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Rektascenzija in Seznam astronomskih vsebin · Rektascenzija in Uran (planet) · Poglej več »

Rozalinda (luna)

Rozalinda je Uranov notranji satelit.

Rozalinda (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Rozalinda (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Saturn in Seznam astronomskih vsebin · Saturn in Uran (planet) · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Sonce in Uran (planet) · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Seznam astronomskih vsebin in Težni pospešek · Težni pospešek in Uran (planet) · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Seznam astronomskih vsebin in Težnost · Težnost in Uran (planet) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Seznam astronomskih vsebin in Tir · Tir in Uran (planet) · Poglej več »

Tirna hitrost

Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.

Seznam astronomskih vsebin in Tirna hitrost · Tirna hitrost in Uran (planet) · Poglej več »

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Seznam astronomskih vsebin in Titanija (luna) · Titanija (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Seznam astronomskih vsebin in Triton (luna) · Triton (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Seznam astronomskih vsebin in Ubežna hitrost · Ubežna hitrost in Uran (planet) · Poglej več »

Umbriel (luna)

Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.

Seznam astronomskih vsebin in Umbriel (luna) · Umbriel (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Seznam astronomskih vsebin in Vesoljska sonda · Uran (planet) in Vesoljska sonda · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Seznam astronomskih vsebin in Vesoljski teleskop Hubble · Uran (planet) in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Seznam astronomskih vsebin in Voda · Uran (planet) in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Seznam astronomskih vsebin in Vodik · Uran (planet) in Vodik · Poglej več »

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba · Uran (planet) in Vrtilna doba · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Seznam astronomskih vsebin in Vzvratno gibanje · Uran (planet) in Vzvratno gibanje · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Seznam astronomskih vsebin in William Herschel · Uran (planet) in William Herschel · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Uran (planet) in Zemlja · Poglej več »