Hitreje kot brskalnik!
13 odnosi: Atanarik, Bitka pri Adrianoplu (378), Ermanarik, Fritigern, Gotska vojna (376–382), Grevtungi, Huni, Ostrogoti, Teoderik Strabon, Valens, Vzhodnogermanski jeziki, Zaklad iz Pietroasele, Zgodovina Rimskega cesarstva.
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Novo!!: Tervingi in Atanarik · Poglej več »
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Novo!!: Tervingi in Bitka pri Adrianoplu (378) · Poglej več »
Ermanarik
Ermanarik (gotsko *Aírmanareiks, latinsko Ermanaricus ali Hermanaricus) je bil kralj Grevtungov, ki je pred invazijo Hunov vladal v velikem delu Ojuma in delu Skitije, takrat naseljene z Goti, * okoli 291, † okoli 376.
Novo!!: Tervingi in Ermanarik · Poglej več »
Fritigern
Fritigern (okoli 370-ih) je bil tervinški gotski poglavar, čigar odločilna zmaga pri Adrianoplu med gotsko vojno (376–382) je prinesla ugodne pogoje za Gote, ko je bil leta 382 sklenjen mir z Gracijanom in Teodozijem I.
Novo!!: Tervingi in Fritigern · Poglej več »
Gotska vojna (376–382)
Gotska vojna je bila vstaja Gotov na Balkanu v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ki je trajala od leta 376/377 do 382.
Novo!!: Tervingi in Gotska vojna (376–382) · Poglej več »
Grevtungi
Grevtungi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Novo!!: Tervingi in Grevtungi · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Tervingi in Huni · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Tervingi in Ostrogoti · Poglej več »
Teoderik Strabon
Teoderik Strabon, znan tudi kot Teodorik in Teodorik Strabon (Strabon pomeni "škilec") je bil gotski poglavar, politično aktiven v vladavinah bizantinskih cesarjev Leona I. Tračana (vladal 457–474), Zenona (vladal 474-475 in 476-491) in Baziliska (vladal 475-476), * ni znano, † 481.
Novo!!: Tervingi in Teoderik Strabon · Poglej več »
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Novo!!: Tervingi in Valens · Poglej več »
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine. Drugi vzhodnogermanski jeziki vključujejo vandalščino in burgundščino, čeprav so edini ostanki teh jezikov v obliki izoliranih besed in kratkih besednih zvez. Krimska gotščina naj bi se na izoliranih območjih Krima ohranila do 18. stoletja.
Novo!!: Tervingi in Vzhodnogermanski jeziki · Poglej več »
Zaklad iz Pietroasele
Zaklad iz Pietroasele (ali zaklad Petrossa), ki so ga leta 1837 našli v Pietroaselee v Buzăuu v Romuniji, je gotski zaklad iz poznega 4.
Novo!!: Tervingi in Zaklad iz Pietroasele · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Tervingi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
