Kazalo
12 odnosi: Atanarik, Bitka pri Adrianoplu (378), Ermanarik, Fritigern, Gotska vojna (376–382), Ostrogoti, Tervingi, Trajanov zid, Valens, Vzhodnogermanski jeziki, 291, 376.
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Poglej Grevtungi in Atanarik
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Grevtungi in Bitka pri Adrianoplu (378)
Ermanarik
Ermanarik (gotsko *Aírmanareiks, latinsko Ermanaricus ali Hermanaricus) je bil kralj Grevtungov, ki je pred invazijo Hunov vladal v velikem delu Ojuma in delu Skitije, takrat naseljene z Goti, * okoli 291, † okoli 376.
Poglej Grevtungi in Ermanarik
Fritigern
Fritigern (okoli 370-ih) je bil tervinški gotski poglavar, čigar odločilna zmaga pri Adrianoplu med gotsko vojno (376–382) je prinesla ugodne pogoje za Gote, ko je bil leta 382 sklenjen mir z Gracijanom in Teodozijem I.
Poglej Grevtungi in Fritigern
Gotska vojna (376–382)
Gotska vojna je bila vstaja Gotov na Balkanu v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ki je trajala od leta 376/377 do 382.
Poglej Grevtungi in Gotska vojna (376–382)
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Grevtungi in Ostrogoti
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Grevtungi in Tervingi
Trajanov zid
Trajanov zid na moldovskih znamkah Trajanov zid (romunsko Valul lui Traian) je naziv več dolgih utrdb iz zemlje (romunsko valla), odkritih v vzhodni Evropi v Romuniji, Moldaviji in Ukrajini.
Poglej Grevtungi in Trajanov zid
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Grevtungi in Valens
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Grevtungi in Vzhodnogermanski jeziki
291
291 (CCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Grevtungi in 291
376
376 (CCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Grevtungi in 376