Hitreje kot brskalnik!
130 odnosi: Aglaonike, Al-Bitrudži, Alburak, Almagest, Amma, Amon, Anaksimander, Analema, Andrej Cergol, Andrej Krajec, Angel (islam), Antoine Émile Henry Labeyrie, Antoine Darquier de Pellepoix, Ares, Astrolab, Šest klobukov razmišljanja, Časovni pregled astronomije, Brahma, Charles Messier, Christopher Clavius, Cian, Clyde William Tombaugh, Dan, Delfin (ozvezdje), Edmond Halley, Ekliptika, Ekvatorialni obroč, Faro, Geb, Georg Aunpekh von Peurbach, Gibanje Zemlje, Giuseppe Piazzi, Gloster Gladiator, Grb Občine Bovec, Grb Občine Jezersko, Grb Občine Trebnje, Halo (optika), Hego, Heliocentrični model, Heraklit Pontski, Heziod, Inana, Indra, Ixchel, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jama (hinduizem), Jean Buridan, Junona, Kalip, Kalunga, ..., Kamba (mitologija), Kitajski šah, Kombinatorika, Konon, Kozma Indikoplevst, Kraljevi observatorij Greenwich, Lastno gibanje, Ljubiteljska astronomija, Majevska svetišča, Mangala, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Meteorit, Michel Hénon, Mitologija, Modra, Mrtvaški ples (Hrastovlje), Mugasa, Nadglavišče, Navidezna lega Sonca, Navidezni sij, Nebesna mehanika, Nebo (razločitev), Neprava barva, Nezemeljsko življenje, Neznani leteči predmet, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Njamenle, Nommo, Novi splošni katalog, Nutacija, Oblika Zemlje, Observatorij Črni Vrh, Obzorje, Ogljik in Silicij, Oinopid, Olbersov paradoks, Opozicija (astronomija), Orionova meglica, Orungan, Ozvezdje, Park Güell, Perzej, Planet X, Podnožišče, Poimenovanje astronomskih teles, Polarni sij, Pravljica o vodni kapljici, Radiant (astronomija), Rakov povratnik, Rayleighovo sipanje, Razcep ustnice in dlesni, Rdeča, Rdeča orjakinja, Reggae, Sabiha Gökçen, Sever (razločitev), Seznam slovenskih astronomov, Sončev obrat, Sončna ura, Stane Meterc, Stari Egipt, Stribog, Tekvondo, Tiamat, Umetni horizont, Uran (planet), Uranometria, Veliki Atraktor, Veliki komet, Vidni spekter, Vzhod, Vzvratno gibanje, Wienov zakon, Zahod, Zastava Brazilije, Zenitna urna frekvenca, Zevs, Zgodnji zemljevidi sveta, Zodiak, Zodiakalna svetloba. Razširi indeks (80 več) »
Aglaonike
Aglaonike (Aglaoníke) starogrška astronomka, * 2. stoletje pr. n. št..
Novo!!: Nebo in Aglaonike · Poglej več »
Al-Bitrudži
Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.
Novo!!: Nebo in Al-Bitrudži · Poglej več »
Alburak
oslovskimi uhlji ter pavjimi krili in repom.http://www.rtvslo.si/kultura/knjizna-polica/knjiga-izmisljenih-bitij/151126 Knjiga izmišljenih bitij, MMC RTV SLO, 16. junij 2007 Alburak (البُراق al-Burāq »blisk«) je v Koranu bajeslovni rajski krilati konj, ki je bliskovito prenesel Mohameda iz Meke v Jeruzalem, od tam pa v nebo.
Novo!!: Nebo in Alburak · Poglej več »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Nebo in Almagest · Poglej več »
Amma
Dogonski kipec predstavlja Ammo na konju Amma je bog neba in bog stvarnik pri Dogonih v Burkina Fasu in Maliju.
Novo!!: Nebo in Amma · Poglej več »
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Novo!!: Nebo in Amon · Poglej več »
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Novo!!: Nebo in Anaksimander · Poglej več »
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Novo!!: Nebo in Analema · Poglej več »
Andrej Cergol
Andrej Cergol (tudi Andrej Zergol), slovenski humanist, jezuit, filozof in matematik, * 8. september 1595, Vipavski Križ, † 23. januar 1645, Milje (Millstatt), Avstrija.
Novo!!: Nebo in Andrej Cergol · Poglej več »
Andrej Krajec
Andrej Krajec, slovenski duhovnik in ljubiteljski astronom, * 3. maj 1870, Hrib - Loški Potok, † 1. maj 1930, Ljubljana.
Novo!!: Nebo in Andrej Krajec · Poglej več »
Angel (islam)
Angel je Alahov sel pri muslimanih.
Novo!!: Nebo in Angel (islam) · Poglej več »
Antoine Émile Henry Labeyrie
Antoine Émile Henry Labeyrie, francoski astronom, * 12. maj 1943, Pariz, Francija.
Novo!!: Nebo in Antoine Émile Henry Labeyrie · Poglej več »
Antoine Darquier de Pellepoix
Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.
Novo!!: Nebo in Antoine Darquier de Pellepoix · Poglej več »
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Novo!!: Nebo in Ares · Poglej več »
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.
Novo!!: Nebo in Astrolab · Poglej več »
Šest klobukov razmišljanja
Šest klobukov razmišljanja je vrsta razmišljanja, ki jo imenujemo tudi vzporedno (paralelno) razmišljanje, kjer vsi sodelujoči (posameznik ali skupina) istočasno osredotočeno razmišljajo na enak način, v skladu z enakim klobukom, ki predstavlja simbol za vrsto razmišljanja.
Novo!!: Nebo in Šest klobukov razmišljanja · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Nebo in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Brahma
Brahma, plastika iz 19. stoletja Brahma (sans. ब्रह्मा) je v hinduizmu najvišji bog, stvarnik sveta in usmerjevalec vesolja v eni svetovni dobi.
Novo!!: Nebo in Brahma · Poglej več »
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Novo!!: Nebo in Charles Messier · Poglej več »
Christopher Clavius
Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.
Novo!!: Nebo in Christopher Clavius · Poglej več »
Cian
Cián (tudi sínja) je barva svetlobe z valovno dolžino 490–520 nm ali mešanica modre in zelene barve; modrozelena.
Novo!!: Nebo in Cian · Poglej več »
Clyde William Tombaugh
Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.
Novo!!: Nebo in Clyde William Tombaugh · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Nebo in Dan · Poglej več »
Delfin (ozvezdje)
Delfín je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozbvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Nebo in Delfin (ozvezdje) · Poglej več »
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Novo!!: Nebo in Edmond Halley · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Nebo in Ekliptika · Poglej več »
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Novo!!: Nebo in Ekvatorialni obroč · Poglej več »
Faro
Faro je bog neba in vode pri Bambarih.
Novo!!: Nebo in Faro · Poglej več »
Geb
Upodobitev Hora in Geba Geb (tudi Seb in Keb) je v staroegipčanski mitologiji bog zemlje in eden izmed Deveterice (Eneade) iz Heliopolisa.
Novo!!: Nebo in Geb · Poglej več »
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Novo!!: Nebo in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Nebo in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Novo!!: Nebo in Giuseppe Piazzi · Poglej več »
Gloster Gladiator
Gloster Gladiator je bilo britansko dvokrilno lovsko letalo druge svetovne vojne.
Novo!!: Nebo in Gloster Gladiator · Poglej več »
Grb Občine Bovec
Grb Občine Bovec Grb Občine Bovec je upodobljen na ščitu, ki je obrobljen z dvojnim robom v črni barvi.
Novo!!: Nebo in Grb Občine Bovec · Poglej več »
Grb Občine Jezersko
Grb Občine Jezersko Grb Občine Jezersko je upodobljen na ščitu, ki je obrobljen z dvojno dvodebelinsko linijo.
Novo!!: Nebo in Grb Občine Jezersko · Poglej več »
Grb Občine Trebnje
Grb Občine Trebnje Grb Občine Trebnje je upodobljen na ščitu poznogotskega stila sanitske oblike, ki ima kot osnovo modro podlago.
Novo!!: Nebo in Grb Občine Trebnje · Poglej več »
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Novo!!: Nebo in Halo (optika) · Poglej več »
Hego
Hego (tudi Heqo) je bog neba pri Kafih v Etiopiji.
Novo!!: Nebo in Hego · Poglej več »
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Novo!!: Nebo in Heliocentrični model · Poglej več »
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.
Novo!!: Nebo in Heraklit Pontski · Poglej več »
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Novo!!: Nebo in Heziod · Poglej več »
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Novo!!: Nebo in Inana · Poglej več »
Indra
Kip boga Indre in triglavega boga Eravana Indra je eden glavnih in najstarejših Bogov v hindujski veri; je bog neba, gospodar groma in bliska, daje dež, plodnost zemlji in vodo reki Ind.
Novo!!: Nebo in Indra · Poglej več »
Ixchel
Upodobitev Ixchel Ixchel je v majevski mitologiji boginja meseca.
Novo!!: Nebo in Ixchel · Poglej več »
Jacobus Cornelius Kapteyn
Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: Nebo in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »
Jama (hinduizem)
Upodobitev Jame Jama (Yama) je v hinduizmu bog zaščitnik južne strani neba.
Novo!!: Nebo in Jama (hinduizem) · Poglej več »
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Novo!!: Nebo in Jean Buridan · Poglej več »
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Novo!!: Nebo in Junona · Poglej več »
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Novo!!: Nebo in Kalip · Poglej več »
Kalunga
Kalunga je bog v afriški mitologiji.
Novo!!: Nebo in Kalunga · Poglej več »
Kamba (mitologija)
Kamba je bog neba in bog stvarnik pri Vajih v Liberiji.
Novo!!: Nebo in Kamba (mitologija) · Poglej več »
Kitajski šah
Deska in figure za kitajski šah Kitájski šáh, »kjangkji« (Xiang Qi ali xiangqi) pinjin xiang4 qi2) ali slonji šah je igra na igralni deski za dva igralca in je različica klasičnega šaha, podobna družinam iger šogi (shogi). Kitajski šah in klasični šah imata verjetno skupnega prednika, indijsko čaturango. Kitajski šah je najbolj razširjena igra na svetu. Njena pravila pozna okoli 500 milijonov Zemljanov. Najbolj razširjen je seveda na Kitajskem, zelo priljubljen pa je tudi v Vietnamu. Igra je »preprosta«, vendar se pravila močno razlikujejo od klasičnega šaha. Predstavlja bitko med dvema vojskama, kjer je treba zajeti figuro nasprotnikovega »generala«. Med značilnosti kitajskega šaha spadajo edinstveno gibanje figure pao (»top«), pravilo, da se generala (podobna šahovskemu kralju) ne smeta srečati neposredno, ter rečne in palačne značilnosti, ki prepovedujejo gibanje nekaterih figur. Kitajsko ime igre pomeni »igra podob« ali »slonja igra«.
Novo!!: Nebo in Kitajski šah · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Nebo in Kombinatorika · Poglej več »
Konon
Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Novo!!: Nebo in Konon · Poglej več »
Kozma Indikoplevst
Zemljevid sveta, avtor Kozma Indikoplevst. Zemljevid je usmerjen s severom na vrh. Kozma Indikoplevst (Koinē Greek ' Kozma, ki je odplul v Indijo '; znan tudi kot menih Kozma) je bil grški trgovec in kasneje puščavnik iz Aleksandrije v Egiptu.
Novo!!: Nebo in Kozma Indikoplevst · Poglej več »
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.
Novo!!: Nebo in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Novo!!: Nebo in Lastno gibanje · Poglej več »
Ljubiteljska astronomija
Perzeidov Ljubíteljska astronomíja (tudi amatêrska ~) je konjiček, katerega udeleženci radi opazujejo nebo in obilico teles na njem s prostimi očmi, binokularji ali daljnogledi.
Novo!!: Nebo in Ljubiteljska astronomija · Poglej več »
Majevska svetišča
Majevska svetišča so bila zelo podobna drugim piramidam v Srednji Ameriki in tudi po vsem svetu.
Novo!!: Nebo in Majevska svetišča · Poglej več »
Mangala
Mangala, Ngala, Gala, bog neba in bog stvarnik.
Novo!!: Nebo in Mangala · Poglej več »
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Novo!!: Nebo in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Novo!!: Nebo in Meteorit · Poglej več »
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Novo!!: Nebo in Michel Hénon · Poglej več »
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Novo!!: Nebo in Mitologija · Poglej več »
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Novo!!: Nebo in Modra · Poglej več »
Mrtvaški ples (Hrastovlje)
Mrtvaški ples je freska v Cerkvi svete Trojice v Hrastovljah, ki jo je naslikal Janez iz Kastva.
Novo!!: Nebo in Mrtvaški ples (Hrastovlje) · Poglej več »
Mugasa
Mugasa je bog neba in meseca pri Pigmejcih v Zairu.
Novo!!: Nebo in Mugasa · Poglej več »
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Novo!!: Nebo in Nadglavišče · Poglej več »
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Novo!!: Nebo in Navidezna lega Sonca · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: Nebo in Navidezni sij · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Nebo in Nebesna mehanika · Poglej več »
Nebo (razločitev)
Nebo je lahko.
Novo!!: Nebo in Nebo (razločitev) · Poglej več »
Neprava barva
Galileo'' ob njenem prehodu sistema Zemlja-Luna 8. decembra 1992 Neprava barva se nananaša na slike, fotografije ipd., ki prikazujejo objekte v barvah, različnih od tistih, ki bi jih prikazovale prave fotografije.
Novo!!: Nebo in Neprava barva · Poglej več »
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Novo!!: Nebo in Nezemeljsko življenje · Poglej več »
Neznani leteči predmet
Nèznáni letéči prêdmet (tričrkovna kratica NLP, angleško Unidentified flying object - UFO) je opredeljen kot katerikoli na nebu opazen predmet ali svetlobni pojav, ki ga ni bilo moč poistovetiti.
Novo!!: Nebo in Neznani leteči predmet · Poglej več »
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.
Novo!!: Nebo in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc · Poglej več »
Njamenle
Njamenle (Nyamenle), bog neba pri Akanih v Gani Edenkema je kot prvega ustvaril Njamelo.
Novo!!: Nebo in Njamenle · Poglej več »
Nommo
Kipec Nomma iz ljudstva Tellem Nommo, bog neba in vode pri Dogonih.
Novo!!: Nebo in Nommo · Poglej več »
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Novo!!: Nebo in Novi splošni katalog · Poglej več »
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Novo!!: Nebo in Nutacija · Poglej več »
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Novo!!: Nebo in Oblika Zemlje · Poglej več »
Observatorij Črni Vrh
Astronomski observatorij Črni Vrh, bolj znan kar kot Observatorij Črni Vrh (koda IAU 106 Crni Vrh), je astronomski observatorij na Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer se je tamkajšnjih astronomov osredotočila na iskanje asteroidov in kometov.
Novo!!: Nebo in Observatorij Črni Vrh · Poglej več »
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Novo!!: Nebo in Obzorje · Poglej več »
Ogljik in Silicij
Ogljik in Silicij (stilizirano: Ogljik & Silicij; v francoščini: Carbone & Silicium) je francoski barvni znanstvenofantastični risoroman za odrasle, ki ga je ustvaril francoski avtor Mathieu Bablet.
Novo!!: Nebo in Ogljik in Silicij · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Nebo in Oinopid · Poglej več »
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.
Novo!!: Nebo in Olbersov paradoks · Poglej več »
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Novo!!: Nebo in Opozicija (astronomija) · Poglej več »
Orionova meglica
Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. ''Vir:NASA''. Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona.
Novo!!: Nebo in Orionova meglica · Poglej več »
Orungan
Orungan bog opoldanskega sonca in zračnega prostora med nebom in zemljo pri Jorubih v Nigeriji.
Novo!!: Nebo in Orungan · Poglej več »
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Novo!!: Nebo in Ozvezdje · Poglej več »
Park Güell
Vhod v park Güell Park Güell je mestni park v Barceloni, ki so ga po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja zgradili med letoma 1900 in 1914.
Novo!!: Nebo in Park Güell · Poglej več »
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Novo!!: Nebo in Perzej · Poglej več »
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Novo!!: Nebo in Planet X · Poglej več »
Podnožišče
obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.
Novo!!: Nebo in Podnožišče · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: Nebo in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Novo!!: Nebo in Polarni sij · Poglej več »
Pravljica o vodni kapljici
Pravljica o vodni kapljici je delo slovenskega avtorja Jožeta Snoja.
Novo!!: Nebo in Pravljica o vodni kapljici · Poglej več »
Radiant (astronomija)
Meteorski roj in njegov radiant (označen z O) Radiant je v astronomiji točka na nebu iz katere navidezno izvirajo meteorji določenega meteorskega roja.
Novo!!: Nebo in Radiant (astronomija) · Poglej več »
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Novo!!: Nebo in Rakov povratnik · Poglej več »
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Novo!!: Nebo in Rayleighovo sipanje · Poglej več »
Razcep ustnice in dlesni
Razcep ustnice (CL) in razcep neba (CP) sta primera orofacialnega razcepa.
Novo!!: Nebo in Razcep ustnice in dlesni · Poglej več »
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Novo!!: Nebo in Rdeča · Poglej več »
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Novo!!: Nebo in Rdeča orjakinja · Poglej več »
Reggae
Reggae je mešanica afriške, zahodnoevropske, ameriške in predvsem jamajške glasbe.
Novo!!: Nebo in Reggae · Poglej več »
Sabiha Gökçen
Sabiha Gökçen, turška pilotka, * 22. marec 1913, Bursa, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija), † 22. marec 2001, Ankara.
Novo!!: Nebo in Sabiha Gökçen · Poglej več »
Sever (razločitev)
Sever lahko pomeni.
Novo!!: Nebo in Sever (razločitev) · Poglej več »
Seznam slovenskih astronomov
Seznam slovenskih astronomov, astrofizikov in seizmologov.
Novo!!: Nebo in Seznam slovenskih astronomov · Poglej več »
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Novo!!: Nebo in Sončev obrat · Poglej več »
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Novo!!: Nebo in Sončna ura · Poglej več »
Stane Meterc
Stane Meterc, slovenski slikar, * 18. avgust 1927, Ribno, marec 1993, Ronke.
Novo!!: Nebo in Stane Meterc · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Nebo in Stari Egipt · Poglej več »
Stribog
Stribog (rusko Стрибог, poljsko Strzybog) je v slovanski mitologiji bog vetra.
Novo!!: Nebo in Stribog · Poglej več »
Tekvondo
Učenec lomi deske s stranskim nožnim udarcem Tekvondó (tudi taekwondó) je borilna veščina, ki je bila ustanovljena leta 1955 v Južni Koreji.
Novo!!: Nebo in Tekvondo · Poglej več »
Tiamat
Tiamat je v babilonski mitologiji boginja slanega oceana in pošast kaosa.
Novo!!: Nebo in Tiamat · Poglej več »
Umetni horizont
Umetni horizont. Umetni horizont (tudi indikator položaja) je instrument, ki na simboličen način prikazuje lego letala glede na obzorje.
Novo!!: Nebo in Umetni horizont · Poglej več »
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Nebo in Uran (planet) · Poglej več »
Uranometria
USNAO Uranometrija (izvirno) je kratki naslov zvezdnega atlasa, ki ga je izdelal nemški astronom Johann Bayer.
Novo!!: Nebo in Uranometria · Poglej več »
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Novo!!: Nebo in Veliki Atraktor · Poglej več »
Veliki komet
Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.
Novo!!: Nebo in Veliki komet · Poglej več »
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Novo!!: Nebo in Vidni spekter · Poglej več »
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Nebo in Vzhod · Poglej več »
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Novo!!: Nebo in Vzvratno gibanje · Poglej več »
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Novo!!: Nebo in Wienov zakon · Poglej več »
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Nebo in Zahod · Poglej več »
Zastava Brazilije
Zelena barva v Brazilski zastavi predstavlja tropske deževne gozdove, rumena prikazuje Brazilska rudna bogastva, Zastava Brazilije modra predstavlja nočno nebo, 27 zvezdic prikazuje enotnost geslo pa red in napredek.
Novo!!: Nebo in Zastava Brazilije · Poglej več »
Zenitna urna frekvenca
Zenitna urna frekvenca (kratica ZHR, iz angleščine Zenithal Hourly Rate) je merilo za število meteorjev v meteorskem roju, ki bi ga opazovalec videl v eni uri na temnem in jasnem nebu, če bi bil radiant v nadglavišču.
Novo!!: Nebo in Zenitna urna frekvenca · Poglej več »
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Novo!!: Nebo in Zevs · Poglej več »
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Novo!!: Nebo in Zgodnji zemljevidi sveta · Poglej več »
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Novo!!: Nebo in Zodiak · Poglej več »
Zodiakalna svetloba
Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.
Novo!!: Nebo in Zodiakalna svetloba · Poglej več »
