Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Bodonci, Düševni list, Druga svetovna vojna, Duhovnik, Evangeličanska Cerkev, Evangeličanski kalendar, Janoš Flisar, Jožef Klekl (starejši), Katekizem, Kraljevina Jugoslavija, Madžarščina, Madžarska abeceda, Murska Sobota, Nemščina, Prekmurci, Prekmurje, Prekmursko narečje, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951), Slovenščina, Slovenija, Slovenska abeceda, Ulm, 1921, 1931, 1932.
Bodonci
Bodonci (madžarsko Bodóhegy, prekmursko Bodounci, nemško Bodensdorf) so naselje v Občini Puconci.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Bodonci · Poglej več »
Düševni list
''Düševni list'' leta 1933 Düševni list (v madžarskem črkopisu Düsevni liszt) je bil prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je izhajal od 20.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Düševni list · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Duhovnik · Poglej več »
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Evangeličanska Cerkev · Poglej več »
Evangeličanski kalendar
Kovač izdal za: ''szlovenszki evangelicsanszki narod''. Evangeličanski kalendar leta 1928. Evangeličanski kalendar (Evangeličanski koledar) je prekmurski koledar prekmurskih evangeličanov, ki je prihaja od leta 1923, do leta 1941.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Evangeličanski kalendar · Poglej več »
Janoš Flisar
Janoš Flisar (sedi na sredi) z gojenci prekmurskega dijaškega doma o. 1937 Janoš Flisar (''madž.'' Fliszár János) madžarsko-slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, novinar in učitelj, * 12. junij 1856, Šalamenci, Avstro-Ogrska, † 21. maj 1947, Murska Sobota, FLRJ.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Janoš Flisar · Poglej več »
Jožef Klekl (starejši)
Jožef Klekl ali Stari Jožef Klekl, slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik, * 13. oktober 1874, Krajna; † 30. maj 1948, Murska Sobota.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Jožef Klekl (starejši) · Poglej več »
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Katekizem · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Madžarščina · Poglej več »
Madžarska abeceda
Madžarska abeceda kot je znana sedaj ima 26 latiničnih črk.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Madžarska abeceda · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Murska Sobota · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Nemščina · Poglej več »
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Prekmurci · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Prekmurje · Poglej več »
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Prekmursko narečje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951)
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov med 1715 in 1944.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951) · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Slovenščina · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Slovenija · Poglej več »
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Slovenska abeceda · Poglej več »
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in Ulm · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in 1921 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in 1931 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj in 1932 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Mali katekizem o razliki veroizpovedi, Mali katekizmuš od razločka vadluvanj.
