Kazalo
71 odnosi: Avgust (ime), Šomodski Slovenci, Štefan, Štefan Kühar (duhovnik), Štefan Kovač, Štefan Smej, Števan Kühar (slovstveni folklorist), Barnaba, Bitka pri Rakičanu, Blaž, Božidar Raič, Cerkev svetega Jožefa, Cankova, Düševni list, Dolinsko, Ferdinand Hartner, Florjan (ime), Franc Bajlec, Franc Klar, Franc Kolenc, Franc Novak (odvetnik), Frida Kovač, Gašper, Gorica, Puconci, Gradiščanščina, Gregor, Hodi k oltarskomi svestvi, Ivan Škafar, Ivan Vanek Šiftar, Izak, Janez, Janoš Murkovič, Jože Kološa, Jožef Konkolič, Kajkavščina, Karel Turner, Karl Kovač, Koloman, Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi, Kruci, Marko, Matjaž, Mála molitvena kniga, Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj, Miklavž (ime), Nedelni i svetešnji Evangeliumi, Nikolaj Pinter, Okupacija slovenskega ozemlja, Oroslav Caf, Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih, Prekmurje, ... Razširi indeks (21 več) »
Avgust (ime)
Avgust je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Avgust (ime)
Šomodski Slovenci
Anton Trstenjak: Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem (1905). Šomodski Slovenci so Slovenci na Madžarskem, ki so se v drugi polovici 16. stoletja, pred prihodom na območje današnje Republike Slovenije naselili v krajini Dunántúl in govorijo prekmurščino.
Poglej Prekmurci in Šomodski Slovenci
Štefan
Štefan je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Štefan
Štefan Kühar (duhovnik)
Štefan Kühar ml.,, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj.
Poglej Prekmurci in Štefan Kühar (duhovnik)
Štefan Kovač
Štefan Kovač (partizansko ime Marko, rojen Kovács István), slovenski publicist, pravnik, komunist in narodni heroj, * 28. avgust 1910, Nedelica, Avstro-Ogrska, † 18. oktober 1941, Gančani.
Poglej Prekmurci in Štefan Kovač
Štefan Smej
Štefan Smej, slovenski etnolog, filozof, novinar,* 1952, Beltinci, † oktober 1996, Murska Sobota, Slovenija.
Poglej Prekmurci in Štefan Smej
Števan Kühar (slovstveni folklorist)
Števan Kühar,, slovenski zbiralec narodnega blaga Prekmurcev, * 29. julij 1882, Bratonci, † 24. september 1915, Bratonci.
Poglej Prekmurci in Števan Kühar (slovstveni folklorist)
Barnaba
Barnaba je moško, redkeje tudi žensko osebno ime.
Poglej Prekmurci in Barnaba
Bitka pri Rakičanu
Bitka pri Rakičanu je bila mala bitka med Kruci in Avstrijci, ki je potekala 21. avgusta, 1705.
Poglej Prekmurci in Bitka pri Rakičanu
Blaž
Blaž je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Blaž
Božidar Raič
Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.
Poglej Prekmurci in Božidar Raič
Cerkev svetega Jožefa, Cankova
Župnijska cerkev sv.
Poglej Prekmurci in Cerkev svetega Jožefa, Cankova
Düševni list
''Düševni list'' leta 1933 Düševni list (v madžarskem črkopisu Düsevni liszt) je bil prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je izhajal od 20.
Poglej Prekmurci in Düševni list
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Poglej Prekmurci in Dolinsko
Ferdinand Hartner
vitéz Ferdinand Hartner (Linvday) (madžarsko Hartner Nándor(vitez Lindvay Nándor), prekmurski veleposestnik, gerent (župan) Murske Sobote, državni poslanec v Madžarskem parlamentu, predsednik Prekmurske banke * 1894, Budimpešta, † 1975, Argentina.
Poglej Prekmurci in Ferdinand Hartner
Florjan (ime)
Florjan je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Florjan (ime)
Franc Bajlec
Franc Bajlec ali Ferko Bajlec (roj. Bajlecz Ferenc) je slovenski politik, pravnik, publicist, urednik.
Poglej Prekmurci in Franc Bajlec
Franc Klar
Franc Klar (roj. Klár Ferenc), slovenski zdravnik in politik, * 6. oktober 1896, Bogojina; † 15. julij 1967, Ljubljana.
Poglej Prekmurci in Franc Klar
Franc Kolenc
Franc Kolenc (roj. Kolencz Ferenc), slovenski (prekmurski) duhovnik, pisatelj in publicist, * 5. avgust 1903, Gomilica, na Ogrskem † 5. februar, 1985, Maribor.
Poglej Prekmurci in Franc Kolenc
Franc Novak (odvetnik)
Franc pl. Novak (madžarsko Novák Ferenc), prekmurski odvetnik, plemič, veleposestnik, inšpektor prekmurskih ev.
Poglej Prekmurci in Franc Novak (odvetnik)
Frida Kovač
Frida Kovač roj.
Poglej Prekmurci in Frida Kovač
Gašper
Gašper je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Gašper
Gorica, Puconci
Górica je gručasta in deloma obcestna vas v Občini Puconci, ter sedež Krajevne skupnosti Gorica.
Poglej Prekmurci in Gorica, Puconci
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Prekmurci in Gradiščanščina
Gregor
Gregor je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Gregor
Hodi k oltarskomi svestvi
Predgovor druge izdaje, 1923 Ena molitev iz izdaje leta 1923 Molitev pri sveti maši (Hodi k oltarskomi svestvi, 1910 Hodi k oltarskomi svestvi (Hodi k oltarskemu svestvu) je prekmurski molitvenik Jožefa Klekla st. iz leta 1910.
Poglej Prekmurci in Hodi k oltarskomi svestvi
Ivan Škafar
Ivan Škafar, slovenski katoliški duhovnik, zgodovinar, literarni zgodovinar.
Poglej Prekmurci in Ivan Škafar
Ivan Vanek Šiftar
Ivan Vanek Šiftar, pravnik, pedagog, publicist, družboslovec, politik, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, * 26. maj 1919 na Petanjcih, † 8. november 1999 v Murski Soboti.
Poglej Prekmurci in Ivan Vanek Šiftar
Izak
Izak je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Izak
Janez
Janez je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Janez
Janoš Murkovič
Janoš Murkovič, slovenski prekmurski učitelj, glasbenik in pisatelj, *23. december, 1839, Bučkovci, † 15. april, 1917, Lendavske Gorice.
Poglej Prekmurci in Janoš Murkovič
Jože Kološa
Jože Kološa - "Kološ", slovenski umetniški fotograf, * 28. september 1920, Murska Sobota, † 29. junij 1998, Semedela (Koper).
Poglej Prekmurci in Jože Kološa
Jožef Konkolič
Jožef Konkolič (madžarsko Konkolics József) je slovenski (prekmurski) pisec.
Poglej Prekmurci in Jožef Konkolič
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Prekmurci in Kajkavščina
Karel Turner
Karel Turner slovenski pesnik, tekstopisec, piše v slovenščini in prekmurščini.
Poglej Prekmurci in Karel Turner
Karl Kovač
Karel Kovač (madžarsko Kováts Károly Zoltán), prekmurski evangeličanski duhovnik, senior *7. januar 1900, Murska Sobota, † 5. avgust 1983, Maribor.
Poglej Prekmurci in Karl Kovač
Koloman
Koloman je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Koloman
Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi
Pustajev predgovor v pesmarici. Pesem ''Vu vrejmeni bojne'' (V času vojne). Koledar. Gornjem Seniku. Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi (Krščansko-katoliške cerkvene pesmi) je katoliška pesmarica in molitvenik iz 1893 v prekmurščini, ki jo je sestavil martjanski učitelj Jožef Pustaj s pomočjo Jožefa Borovnjaka in Jožefa Bagaryja.
Poglej Prekmurci in Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi
Kruci
Napad krucev Kruci (lat. kruciati, nem. kuruzen) so se imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji.
Poglej Prekmurci in Kruci
Marko
Marko je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Marko
Matjaž
Matjaž je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Matjaž
Mála molitvena kniga
Mála molitvena kniga (Mali molitvenik) je prekmursko-madžarski dvojezični katoliški molitvenik, ki ga je napisal 1900 martjanski učitelj in kantor Jožef Pustaj.
Poglej Prekmurci in Mála molitvena kniga
Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj
Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj (Mali katekizem o razliki veroizpovedi) je evangeličanski katekizem v prekmurščini iz leta 1932, napisal ga je Janoš Flisar s slovensko abecedo.
Poglej Prekmurci in Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj
Miklavž (ime)
za druge pomejne glej Miklavž (razločitev) Miklavž je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Miklavž (ime)
Nedelni i svetešnji Evangeliumi
Nedelni i svetešnji Evangeliumi (Nedeljni in praznični evangeliji) je kratek zvezek, ki vsebuje biblijske odlomke iz štirih evangelijev v prekmurščini.
Poglej Prekmurci in Nedelni i svetešnji Evangeliumi
Nikolaj Pinter
dr.
Poglej Prekmurci in Nikolaj Pinter
Okupacija slovenskega ozemlja
Okupacija slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno je trajala od aprila 1941, ko so sile osi zavzele Kraljevino Jugoslavijo, do maja 1945, ko je slovensko ozemlje osvobodila Jugoslovanska armada.
Poglej Prekmurci in Okupacija slovenskega ozemlja
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Prekmurci in Oroslav Caf
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih (Pomoč bolnikov in umirajočih) je prekmurski molitvenik Mikloša Küzmiča, ki je bil natisnjen 1781 v Šopronu.
Poglej Prekmurci in Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Prekmurci in Prekmurje
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Prekmurci in Prekmurski knjižni jezik
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Prekmurci in Prekmursko narečje
Rakičan
Rakičan (madžarsko Battyánfalva) je naselje v Občini Murska Sobota.
Poglej Prekmurci in Rakičan
Sándor Mikola
Sándor Mikola (slovensko Aleksander Mikola) madžarski matematik, fizik, politik in iredentist slovenskega rodu, * 16. april 1871, Gornji Petrovci, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 1. oktober 1945, Nagykanizsa, Madžarska.
Poglej Prekmurci in Sándor Mikola
Sebastjan
Sebastjan je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Sebastjan
Sezidala si bova hišico
Povest Sezidala si bova hišico je delo prekmurskega pisatelja Ferda Godine.
Poglej Prekmurci in Sezidala si bova hišico
Simon
Simon je moško osebno ime, tudi redkejši priimek.
Poglej Prekmurci in Simon
Slovenski narodni preporod
Slovensko narodno prebujanje označuje postopno zavedanje lastne identitete in želja po priznanju, ki se je začelo v drugi polovici 18.
Poglej Prekmurci in Slovenski narodni preporod
Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Prva stran Krátke summe sztároga i nouvoga testamentoma. Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa (Kratki nauk svete historije Stare in Nove zaveze) je veroučni učbenik, ter prevod Svetega pisma v prekmurščini od Mikloša Küzmiča dekana Slovenske okrogline.
Poglej Prekmurci in Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Tomaž
Tomaž je moško osebno ime.
Poglej Prekmurci in Tomaž
Trus!
Trus! (včasih napisano z velikimi črkami: TRUS!) je bila slovenska indie rock skupina, aktivna od leta 2012.
Poglej Prekmurci in Trus!
Veščica, Razkrižje
Veščica (madžarsko Végfalva) je obcestna vas v Občini Razkrižje, ki meji na vasi Razkrižje, Kopriva, Šprinc, Globoka, Stročja vas, Pristava in na naselji Štrigova in Banfi, ki ležita v sosednji Hrvaški.
Poglej Prekmurci in Veščica, Razkrižje
Vend-szlovenszka kniga cstenyá
Vend-szlovenszka kniga cstenyá, (Vendsko-slovenska čitanka) v drugi izdaji samo Vendszka kniga cstenyá (Vendska čitanka) iredentistična čitanka v prekmurščini iz leta 1939, ki so jo uporabljali v drugi svetovni vojni.
Poglej Prekmurci in Vend-szlovenszka kniga cstenyá
Vendsko vprašanje
Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.
Poglej Prekmurci in Vendsko vprašanje
Versus Vandalici
Davida Novaka. Versus Vandalici je prva posvetna pesem v prekmurščini, ki jo je David Novak napisal 16. februarja, 1774.
Poglej Prekmurci in Versus Vandalici
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni
Murski Soboti 18. avgusta 1929 Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo na 17. avgust, dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.
Poglej Prekmurci in Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni
Zgodovina Prekmurja
Zgodovina Prekmurja govori o zgodovini Prekmurja Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijali in bili pod močnim vplivom madžaronizacije ter delovnega izkoriščanja, ki so jima bili izpostavljeni v ogrski polovici Avstro-Ogrske.
Poglej Prekmurci in Zgodovina Prekmurja
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Prekmurci in 1863
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Prekmurci in 1935
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Prekmurci in 1945
26. oktober
26.
Poglej Prekmurci in 26. oktober
Prav tako znan kot Prekmurski Slovenci, Prekmörci, Prekmörge, Prekmürge.