Podobnosti med Seznam zgodovinskih vsebin in Wittelsbachi
Seznam zgodovinskih vsebin in Wittelsbachi še 42 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrijska nasledstvena vojna, Árpádovci, Bavarska nasledstvena vojna, Benediktinci, Devetletna vojna, Družba Jezusova, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Fevd, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francoske verske vojne, Friderik I. Barbarossa, Habsburžani, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Hugenoti, Jan Hus, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Kalvinizem, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Karel VI. Habsburški, Karel VII. Wittelsbach, Karel X. Gustav Švedski, Karel XII. Švedski, Konstanški koncil, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik XIV. Francoski, Marija Terezija, ..., Napoleonske vojne, Protestantizem, Protireformacija, Prva svetovna vojna, Razsvetljeni absolutizem, Reformacija, Revolucije leta 1848, Rudolf I. Habsburški, Sveto rimsko cesarstvo, Tevtonski viteški red, Tridesetletna vojna, Vestfalski mir. Razširi indeks (12 več) »
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Avstrijska nasledstvena vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Avstrijska nasledstvena vojna in Wittelsbachi ·
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Árpádovci in Seznam zgodovinskih vsebin · Árpádovci in Wittelsbachi ·
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Bavarska nasledstvena vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Bavarska nasledstvena vojna in Wittelsbachi ·
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Benediktinci in Seznam zgodovinskih vsebin · Benediktinci in Wittelsbachi ·
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Devetletna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Devetletna vojna in Wittelsbachi ·
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Družba Jezusova in Seznam zgodovinskih vsebin · Družba Jezusova in Wittelsbachi ·
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Ferdinand I. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Ferdinand I. Habsburški in Wittelsbachi ·
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Ferdinand II. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Ferdinand II. Habsburški in Wittelsbachi ·
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Ferdinand III. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Ferdinand III. Habsburški in Wittelsbachi ·
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Fevd in Seznam zgodovinskih vsebin · Fevd in Wittelsbachi ·
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin · Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Wittelsbachi ·
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Francoske verske vojne in Seznam zgodovinskih vsebin · Francoske verske vojne in Wittelsbachi ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Seznam zgodovinskih vsebin · Friderik I. Barbarossa in Wittelsbachi ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Habsburžani in Seznam zgodovinskih vsebin · Habsburžani in Wittelsbachi ·
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Henrik Lev in Seznam zgodovinskih vsebin · Henrik Lev in Wittelsbachi ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Henrik V. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Henrik V. Nemški in Wittelsbachi ·
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Hugenoti in Seznam zgodovinskih vsebin · Hugenoti in Wittelsbachi ·
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Jan Hus in Seznam zgodovinskih vsebin · Jan Hus in Wittelsbachi ·
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin · Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Wittelsbachi ·
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Kalvinizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Kalvinizem in Wittelsbachi ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel IV. Luksemburški in Wittelsbachi ·
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Karel V. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel V. Habsburški in Wittelsbachi ·
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Karel VI. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel VI. Habsburški in Wittelsbachi ·
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Karel VII. Wittelsbach in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel VII. Wittelsbach in Wittelsbachi ·
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Karel X. Gustav Švedski in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel X. Gustav Švedski in Wittelsbachi ·
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Karel XII. Švedski in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel XII. Švedski in Wittelsbachi ·
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Konstanški koncil in Seznam zgodovinskih vsebin · Konstanški koncil in Wittelsbachi ·
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Seznam zgodovinskih vsebin · Ludvik IV. Wittelsbaški in Wittelsbachi ·
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Ludvik XIV. Francoski in Seznam zgodovinskih vsebin · Ludvik XIV. Francoski in Wittelsbachi ·
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Marija Terezija in Seznam zgodovinskih vsebin · Marija Terezija in Wittelsbachi ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Napoleonske vojne in Seznam zgodovinskih vsebin · Napoleonske vojne in Wittelsbachi ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Protestantizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Protestantizem in Wittelsbachi ·
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Protireformacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Protireformacija in Wittelsbachi ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Prva svetovna vojna in Wittelsbachi ·
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Razsvetljeni absolutizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Razsvetljeni absolutizem in Wittelsbachi ·
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Reformacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Reformacija in Wittelsbachi ·
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Revolucije leta 1848 in Seznam zgodovinskih vsebin · Revolucije leta 1848 in Wittelsbachi ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Rudolf I. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Rudolf I. Habsburški in Wittelsbachi ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi ·
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Seznam zgodovinskih vsebin in Tevtonski viteški red · Tevtonski viteški red in Wittelsbachi ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Seznam zgodovinskih vsebin in Tridesetletna vojna · Tridesetletna vojna in Wittelsbachi ·
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Seznam zgodovinskih vsebin in Vestfalski mir · Vestfalski mir in Wittelsbachi ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam zgodovinskih vsebin in Wittelsbachi imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam zgodovinskih vsebin in Wittelsbachi
Primerjava med Seznam zgodovinskih vsebin in Wittelsbachi
Seznam zgodovinskih vsebin 1505 odnose, medtem ko je Wittelsbachi 134. Saj imajo skupno 42, indeks Jaccard je 2.56% = 42 / (1505 + 134).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam zgodovinskih vsebin in Wittelsbachi. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: