Podobnosti med Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo
Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo še 86 stvari v skupni (v Unijapedija): Aristokracija, Augsburški verski mir, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Švica, Bitka pri Austerlitzu, Bizantinsko cesarstvo, Bratislavski mir (1805), Buržoazija, Corpus juris civilis, Deželni stanovi, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Fevd, Filip IV. Francoski, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franki, Friderik I. Barbarossa, Friderik III. Habsburški, Galija, Gvelfi in gibelini, Habsburžani, Hansa, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Ikonoklazem, Investitura, Investiturni boj, ..., Jan Hus, Justinijan I., Kalvinizem, Kapitalizem, Karel IV. Luksemburški, Karel Plešasti, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karolingi, Klodvik I., Konrad I. Nemški, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Konstanški koncil, Križarske države, Lotar I. Karolinški, Lotar Supplinburški, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik Pobožni, Ludvik XIV. Francoski, Martin Luter, Merovingi, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Normani, Novi vek, Oton I. Veliki, Oton III., Oton IV. Nemški, Papež, Papež Gregor VII., Papež Inocenc III., Papež Janez XII., Papež Klemen V., Papež Leon III., Protestantizem, Reformacija, Reichstag, Renesansa, Renska zveza, Rihard I. Levjesrčni, Rimsko pravo, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II., Salijci, Srednji vek, Statutum in favorem principum, Staufovci, Tevtonski viteški red, Tretji rajh, Tridesetletna vojna, Ulrich Zwingli, Vestfalski mir, Wittelsbachi, Zahodno Rimsko cesarstvo. Razširi indeks (56 več) »
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Aristokracija in Seznam zgodovinskih vsebin · Aristokracija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Augsburški verski mir in Seznam zgodovinskih vsebin · Augsburški verski mir in Sveto rimsko cesarstvo ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin · Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Avstrijska nasledstvena vojna in Seznam zgodovinskih vsebin · Avstrijska nasledstvena vojna in Sveto rimsko cesarstvo ·
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Švica in Seznam zgodovinskih vsebin · Švica in Sveto rimsko cesarstvo ·
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Bitka pri Austerlitzu in Seznam zgodovinskih vsebin · Bitka pri Austerlitzu in Sveto rimsko cesarstvo ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Seznam zgodovinskih vsebin · Bizantinsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo ·
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Bratislavski mir (1805) in Seznam zgodovinskih vsebin · Bratislavski mir (1805) in Sveto rimsko cesarstvo ·
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Buržoazija in Seznam zgodovinskih vsebin · Buržoazija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Corpus juris civilis
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.
Corpus juris civilis in Seznam zgodovinskih vsebin · Corpus juris civilis in Sveto rimsko cesarstvo ·
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Deželni stanovi in Seznam zgodovinskih vsebin · Deželni stanovi in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Ferdinand I. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Ferdinand I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Ferdinand III. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Ferdinand III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Fevd in Seznam zgodovinskih vsebin · Fevd in Sveto rimsko cesarstvo ·
Filip IV. Francoski
Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.
Filip IV. Francoski in Seznam zgodovinskih vsebin · Filip IV. Francoski in Sveto rimsko cesarstvo ·
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Franc I. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin · Franc I. Habsburško-Lotarinški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Franki in Seznam zgodovinskih vsebin · Franki in Sveto rimsko cesarstvo ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Seznam zgodovinskih vsebin · Friderik I. Barbarossa in Sveto rimsko cesarstvo ·
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Friderik III. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Friderik III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Galija in Seznam zgodovinskih vsebin · Galija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Gvelfi in gibelini in Seznam zgodovinskih vsebin · Gvelfi in gibelini in Sveto rimsko cesarstvo ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Habsburžani in Seznam zgodovinskih vsebin · Habsburžani in Sveto rimsko cesarstvo ·
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Hansa in Seznam zgodovinskih vsebin · Hansa in Sveto rimsko cesarstvo ·
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Henrik II. Sveti in Seznam zgodovinskih vsebin · Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Henrik Lev in Seznam zgodovinskih vsebin · Henrik Lev in Sveto rimsko cesarstvo ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Henrik V. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Henrik V. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Ikonoklazem in Seznam zgodovinskih vsebin · Ikonoklazem in Sveto rimsko cesarstvo ·
Investitura
Investitura, iz latinščine (predlog v in glagol vestire, 'obleka' iz vestis, 'ogrinjalo'), je formalna namestitev (umestitev) na neko funkcijo.
Investitura in Seznam zgodovinskih vsebin · Investitura in Sveto rimsko cesarstvo ·
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Investiturni boj in Seznam zgodovinskih vsebin · Investiturni boj in Sveto rimsko cesarstvo ·
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Jan Hus in Seznam zgodovinskih vsebin · Jan Hus in Sveto rimsko cesarstvo ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Justinijan I. in Seznam zgodovinskih vsebin · Justinijan I. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Kalvinizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Kalvinizem in Sveto rimsko cesarstvo ·
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Kapitalizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Kapitalizem in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel IV. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Karel Plešasti in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel Plešasti in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Karel V. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel V. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Karel Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin · Karel Veliki in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Karolingi in Seznam zgodovinskih vsebin · Karolingi in Sveto rimsko cesarstvo ·
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Klodvik I. in Seznam zgodovinskih vsebin · Klodvik I. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Konrad I. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Konrad I. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Konrad II. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Konrad II. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Konrad III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Konrad III. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Konstanški koncil in Seznam zgodovinskih vsebin · Konstanški koncil in Sveto rimsko cesarstvo ·
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Križarske države in Seznam zgodovinskih vsebin · Križarske države in Sveto rimsko cesarstvo ·
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Lotar I. Karolinški in Seznam zgodovinskih vsebin · Lotar I. Karolinški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Lotar Supplinburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Lotar Supplinburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Seznam zgodovinskih vsebin · Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Ludvik Pobožni in Seznam zgodovinskih vsebin · Ludvik Pobožni in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Ludvik XIV. Francoski in Seznam zgodovinskih vsebin · Ludvik XIV. Francoski in Sveto rimsko cesarstvo ·
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Martin Luter in Seznam zgodovinskih vsebin · Martin Luter in Sveto rimsko cesarstvo ·
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Merovingi in Seznam zgodovinskih vsebin · Merovingi in Sveto rimsko cesarstvo ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Napoleon Bonaparte in Seznam zgodovinskih vsebin · Napoleon Bonaparte in Sveto rimsko cesarstvo ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Napoleonske vojne in Seznam zgodovinskih vsebin · Napoleonske vojne in Sveto rimsko cesarstvo ·
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Normani in Seznam zgodovinskih vsebin · Normani in Sveto rimsko cesarstvo ·
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Novi vek in Seznam zgodovinskih vsebin · Novi vek in Sveto rimsko cesarstvo ·
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Oton I. Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin · Oton I. Veliki in Sveto rimsko cesarstvo ·
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Oton III. in Seznam zgodovinskih vsebin · Oton III. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Oton IV. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Oton IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Papež in Seznam zgodovinskih vsebin · Papež in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Papež Gregor VII. in Seznam zgodovinskih vsebin · Papež Gregor VII. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Papež Inocenc III. in Seznam zgodovinskih vsebin · Papež Inocenc III. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež Janez XII.
Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14. maja 964.
Papež Janez XII. in Seznam zgodovinskih vsebin · Papež Janez XII. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Papež Klemen V. in Seznam zgodovinskih vsebin · Papež Klemen V. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Papež Leon III. in Seznam zgodovinskih vsebin · Papež Leon III. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Protestantizem in Seznam zgodovinskih vsebin · Protestantizem in Sveto rimsko cesarstvo ·
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Reformacija in Seznam zgodovinskih vsebin · Reformacija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Reichstag in Seznam zgodovinskih vsebin · Reichstag in Sveto rimsko cesarstvo ·
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Renesansa in Seznam zgodovinskih vsebin · Renesansa in Sveto rimsko cesarstvo ·
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Renska zveza in Seznam zgodovinskih vsebin · Renska zveza in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Rihard I. Levjesrčni in Seznam zgodovinskih vsebin · Rihard I. Levjesrčni in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Rimsko pravo in Seznam zgodovinskih vsebin · Rimsko pravo in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Rodbina Welf in Seznam zgodovinskih vsebin · Rodbina Welf in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Rudolf I. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Rudolf I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rudolf II.
Rudolf II. je ime več vladarjev.
Rudolf II. in Seznam zgodovinskih vsebin · Rudolf II. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Salijci in Seznam zgodovinskih vsebin · Salijci in Sveto rimsko cesarstvo ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Seznam zgodovinskih vsebin in Srednji vek · Srednji vek in Sveto rimsko cesarstvo ·
Statutum in favorem principum
Statutum in favorem principum (slovensko Statut v korist knezov), objavljen leta 1231 in ponovno potrjen leta 1232, velja za enega od najpomembnejših pravnih aktov Svetega rimskega cesarstva na nemškem ozemlju.
Seznam zgodovinskih vsebin in Statutum in favorem principum · Statutum in favorem principum in Sveto rimsko cesarstvo ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Seznam zgodovinskih vsebin in Staufovci · Staufovci in Sveto rimsko cesarstvo ·
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Seznam zgodovinskih vsebin in Tevtonski viteški red · Sveto rimsko cesarstvo in Tevtonski viteški red ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Seznam zgodovinskih vsebin in Tretji rajh · Sveto rimsko cesarstvo in Tretji rajh ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Seznam zgodovinskih vsebin in Tridesetletna vojna · Sveto rimsko cesarstvo in Tridesetletna vojna ·
Ulrich Zwingli
Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.
Seznam zgodovinskih vsebin in Ulrich Zwingli · Sveto rimsko cesarstvo in Ulrich Zwingli ·
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Seznam zgodovinskih vsebin in Vestfalski mir · Sveto rimsko cesarstvo in Vestfalski mir ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Seznam zgodovinskih vsebin in Wittelsbachi · Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi ·
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Seznam zgodovinskih vsebin in Zahodno Rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Zahodno Rimsko cesarstvo ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo
Primerjava med Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo
Seznam zgodovinskih vsebin 1505 odnose, medtem ko je Sveto rimsko cesarstvo 325. Saj imajo skupno 86, indeks Jaccard je 4.70% = 86 / (1505 + 325).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam zgodovinskih vsebin in Sveto rimsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: