Seznam vojaških vsebin in Wehrmacht

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam vojaških vsebin in Wehrmacht

Seznam vojaških vsebin vs. Wehrmacht

Seznam vojaških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na vojsko, oborožene sile, zaščito in obrambo,... Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.

Alfred Jodl

Alfred Jodl na Nürnberških procesih Alfred Jodl, nemški general, * 10. maj 1890, Würzburg, † 16. oktober 1946, Nürnberg.

Alfred Jodl in Seznam vojaških vsebin · Alfred Jodl in Wehrmacht · Poglej več »

Erich Raeder

Erich Johann Albert Raeder, nemški admiral, * 24. april 1876, Wandsbek, † 6. november 1960, Kiel, Nemčija.

Erich Raeder in Seznam vojaških vsebin · Erich Raeder in Wehrmacht · Poglej več »

Feldmaršal

Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).

Feldmaršal in Seznam vojaških vsebin · Feldmaršal in Wehrmacht · Poglej več »

Franz Halder

Franz Halder, nemški general in poveljnik generalštaba (OKH) Heera, * 30. junij 1884, Würzburg, Nemčija † 2. april 1972, Aschau, Chiemgau, Nemčija.

Franz Halder in Seznam vojaških vsebin · Franz Halder in Wehrmacht · Poglej več »

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

General in Seznam vojaških vsebin · General in Wehrmacht · Poglej več »

Hermann Göring

Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.

Hermann Göring in Seznam vojaških vsebin · Hermann Göring in Wehrmacht · Poglej več »

Karl Dönitz

Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.

Karl Dönitz in Seznam vojaških vsebin · Karl Dönitz in Wehrmacht · Poglej več »

Kopenska vojska

avstrijske vojske okoli leta 1800 Kopenska vojska je veja oboroženih sil, ki izvaja vojaške naloge na kopnem.

Kopenska vojska in Seznam vojaških vsebin · Kopenska vojska in Wehrmacht · Poglej več »

Kurt Zeitzler

Kurt Zeitzler, nemški general, * 9. junij 1895, Coßmar, † 25. september 1963, Hohenaschau.

Kurt Zeitzler in Seznam vojaških vsebin · Kurt Zeitzler in Wehrmacht · Poglej več »

Letalstvo

Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.

Letalstvo in Seznam vojaških vsebin · Letalstvo in Wehrmacht · Poglej več »

Ludwig Beck

‎ Ludwig August Theodor Beck, nemški general, * 29. junij 1880, Biebrich, † 21. julij 1944, Berlin.

Ludwig Beck in Seznam vojaških vsebin · Ludwig Beck in Wehrmacht · Poglej več »

Luftwaffe (Wehrmacht)

Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.

Luftwaffe (Wehrmacht) in Seznam vojaških vsebin · Luftwaffe (Wehrmacht) in Wehrmacht · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Prva svetovna vojna in Seznam vojaških vsebin · Prva svetovna vojna in Wehrmacht · Poglej več »

Vojna mornarica

Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.

Seznam vojaških vsebin in Vojna mornarica · Vojna mornarica in Wehrmacht · Poglej več »

Vojno letalstvo

Vojno letalstvo je del oboroženih sil, ki skrbi za obrambo državnega zračnega prostora s pomočjo vojaških letal, helikopterjev in sredstev zračne obrambe.

Seznam vojaških vsebin in Vojno letalstvo · Vojno letalstvo in Wehrmacht · Poglej več »

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Seznam vojaških vsebin in Vojska · Vojska in Wehrmacht · Poglej več »

Volkssturm

Pripadnik ''Volkssturma'' z orožjem (1944) Volkssturm (»Bliskoviti ljudje«, »Ljudski napad«, »Ljudska« ali »Državna milica«) je bila nacionalna milica, ki jo je v zadnjih mesecih druge svetovne vojne ustanovila nacistična Nemčija.

Seznam vojaških vsebin in Volkssturm · Volkssturm in Wehrmacht · Poglej več »

Waffen-SS

Waffen-SS (W-SS) oziroma Oborožena SS se je razvila iz SS.

Seznam vojaških vsebin in Waffen-SS · Waffen-SS in Wehrmacht · Poglej več »

Walther von Brauchitsch

Heinrich Alfred Hermann Walther von Brauchitsch, nemški feldmaršal, * 4. november 1881, Berlin, † 1948, Hamburg.

Seznam vojaških vsebin in Walther von Brauchitsch · Walther von Brauchitsch in Wehrmacht · Poglej več »

Werner von Blomberg

Werner von Blomberg, nemški feldmaršal, * 2. september 1878, Stargard Szczeciński, † 22. marec 1946, Nürnberg.

Seznam vojaških vsebin in Werner von Blomberg · Wehrmacht in Werner von Blomberg · Poglej več »

Werner von Fritsch

Baron Werner von Fritsch, nemški general, * 4. avgust 1880, Benrath, Nemško cesarstvo, † 22. september 1939, Varšava, Poljska.

Seznam vojaških vsebin in Werner von Fritsch · Wehrmacht in Werner von Fritsch · Poglej več »

Wilhelm Keitel

Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel, nemški feldmaršal, * 22. september 1882, Helmscherode, † 16. oktober 1946, Nürnberg.

Seznam vojaških vsebin in Wilhelm Keitel · Wehrmacht in Wilhelm Keitel · Poglej več »