Podobnosti med Seznam vojaških vsebin in Vojno letalstvo
Seznam vojaških vsebin in Vojno letalstvo še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Izvidništvo, Oborožene sile, Prva svetovna vojna, Reaktivno letalo, Ročno strelno orožje, Seznam vojnih letalstev sveta, Top, Vojaška strategija, Vojaška taktika, Vojaški helikopter, Vojaško letalo, Zračna obramba.
Izvidništvo
Izvidništvo je vojaški termin za zbiranje informacij o nasprotniku (o njegovi moči, oborožitvi, položaju, aktivnostih,...) s pomočjo opazovanja, kar pripomore k načrtovanju lastnih vojaških operacij.
Izvidništvo in Seznam vojaških vsebin · Izvidništvo in Vojno letalstvo ·
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Oborožene sile in Seznam vojaških vsebin · Oborožene sile in Vojno letalstvo ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Seznam vojaških vsebin · Prva svetovna vojna in Vojno letalstvo ·
Reaktivno letalo
Reaktivno letalo (ali včasih imenovan le reaktivec) je letalo s pogonom na reaktivne motorje.
Reaktivno letalo in Seznam vojaških vsebin · Reaktivno letalo in Vojno letalstvo ·
Ročno strelno orožje
Dolgocevno orožje Ročno strelno orožje (tudi samo strelno orožje) je vsako orožje, ki se ga drži v rokah, ne potrebuje podstavka in uporablja energijo za izstrelitev projektila/izstrelka.
Ročno strelno orožje in Seznam vojaških vsebin · Ročno strelno orožje in Vojno letalstvo ·
Seznam vojnih letalstev sveta
Seznam vojnih letalstev sveta.
Seznam vojaških vsebin in Seznam vojnih letalstev sveta · Seznam vojnih letalstev sveta in Vojno letalstvo ·
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Seznam vojaških vsebin in Top · Top in Vojno letalstvo ·
Vojaška strategija
Vojaška strategija je vojaška veda, ki se ukvarja z določitvijo, preučevanjem, rangiranjem vojaških operacij z namenom doseganja različnih političnih in vojaških ciljev.
Seznam vojaških vsebin in Vojaška strategija · Vojaška strategija in Vojno letalstvo ·
Vojaška taktika
Vojaška taktika je vojaška veda, ki se ukvarja z načini vojskovanja in postopki v bitki.
Seznam vojaških vsebin in Vojaška taktika · Vojaška taktika in Vojno letalstvo ·
Vojaški helikopter
Ameriški jurišni helikopter AH-1 Cobra Vojaški helikopterji so vsi helikopterji, ki so oboroženi in/ali uporabljeni v vojaške/bojne namene.
Seznam vojaških vsebin in Vojaški helikopter · Vojaški helikopter in Vojno letalstvo ·
Vojaško letalo
Vojaško letalo MiG 21 v barvah JLA Vojaško letalo je letalo, ki je oboroženo in/ali uporabljeno v vojaške, bojne namene.
Seznam vojaških vsebin in Vojaško letalo · Vojaško letalo in Vojno letalstvo ·
Zračna obramba
Zračna obramba je sistem opazovalnic, radarjev, radarskih postaj, raketnih protiletalskih sistemov, topniških in strojničnih protiletalskih orožij, katerih namen je preprečiti oziroma onesposobiti sovražnikove letalske sile v lastnem zračnem prostoru.
Seznam vojaških vsebin in Zračna obramba · Vojno letalstvo in Zračna obramba ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam vojaških vsebin in Vojno letalstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam vojaških vsebin in Vojno letalstvo
Primerjava med Seznam vojaških vsebin in Vojno letalstvo
Seznam vojaških vsebin 4035 odnose, medtem ko je Vojno letalstvo 30. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 0.30% = 12 / (4035 + 30).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam vojaških vsebin in Vojno letalstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: