Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Zvišanje vrelišča
Seznam fizikalnih vsebin in Zvišanje vrelišča še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Clausius-Clapeyronova enačba, Entropija (razločitev), Fazni diagram, Ionska vez, Izparilna toplota, Kemijski potencial, Molska masa, Parni tlak, Raoultov zakon, Raztopina, Splošna plinska konstanta, Temperatura, Termodinamika, Topilo, Voda, Vrelišče, Znižanje tališča.
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Clausius-Clapeyronova enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Clausius-Clapeyronova enačba in Zvišanje vrelišča ·
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Entropija (razločitev) in Seznam fizikalnih vsebin · Entropija (razločitev) in Zvišanje vrelišča ·
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Fazni diagram in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni diagram in Zvišanje vrelišča ·
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Ionska vez in Seznam fizikalnih vsebin · Ionska vez in Zvišanje vrelišča ·
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Izparilna toplota in Seznam fizikalnih vsebin · Izparilna toplota in Zvišanje vrelišča ·
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Kemijski potencial in Seznam fizikalnih vsebin · Kemijski potencial in Zvišanje vrelišča ·
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Molska masa in Seznam fizikalnih vsebin · Molska masa in Zvišanje vrelišča ·
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Parni tlak in Seznam fizikalnih vsebin · Parni tlak in Zvišanje vrelišča ·
Raoultov zakon
Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča. Parni tlak zmesi je enak vsoti delnih tlakov ''p.
Raoultov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Raoultov zakon in Zvišanje vrelišča ·
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Raztopina in Seznam fizikalnih vsebin · Raztopina in Zvišanje vrelišča ·
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska konstanta · Splošna plinska konstanta in Zvišanje vrelišča ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Temperatura in Zvišanje vrelišča ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Termodinamika in Zvišanje vrelišča ·
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Seznam fizikalnih vsebin in Topilo · Topilo in Zvišanje vrelišča ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Voda in Zvišanje vrelišča ·
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrelišče · Vrelišče in Zvišanje vrelišča ·
Znižanje tališča
Znižanje tališča ΔT na p T diagramu: parni tlak raztopine (p) je nižji od parnega tlaka čistega topila (p0), zato se tališče topila (T0) pomakne v levo (TF), se pravi da se zniža Znižanje tališča ali znižanje zmrzišča je pojav, da imajo raztopine nižje tališče kot čista topila.
Seznam fizikalnih vsebin in Znižanje tališča · Znižanje tališča in Zvišanje vrelišča ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Zvišanje vrelišča imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Zvišanje vrelišča
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Zvišanje vrelišča
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Zvišanje vrelišča 29. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 0.75% = 17 / (2237 + 29).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Zvišanje vrelišča. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: