Podobnosti med Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin
Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin še 52 stvari v skupni (v Unijapedija): Apsidna točka, Astrofizika, Astronomsko telo, Bolometer, David Todd Wilkinson, Devica (ozvezdje), Dopplerjev pojav, Ekliptika, Elektromagnetno valovanje, Galaksija, Gibanje, Gravitacijska leča, Gravitacijsko valovanje, Helij, Hubblov zakon, Izsrednost tira, Jata galaksij, Josip Samujilovič Šklovski, Kotna ločljivost, Kovinskost, Kozmologija, Krajevna skupina, Leto, Magnetno polje, Martin John Rees, Medzvezdna snov, Naklon tira, Narava, Oblika Vesolja, Observatorij Pulkovo, ..., Orbitalna perioda, Osončje, Ozvezdje, Planet, Prapok, Razdalja, Rdeči premik, Rimska cesta (galaksija), Sachs-Wolfejev pojav, Satelit, Sekunda, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Supermasivna črna luknja, Supernova, Svetlobno leto, Temna snov, Teorija mirujočega stanja, Vesolje, Vodik, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (22 več) »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Prasevanje · Apsidna točka in Seznam astronomskih vsebin ·
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Astrofizika in Prasevanje · Astrofizika in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Astronomsko telo in Prasevanje · Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin ·
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Bolometer in Prasevanje · Bolometer in Seznam astronomskih vsebin ·
David Todd Wilkinson
David Todd Wilkinson, ameriški astrofizik in kozmolog, * 13. maj 1935, Hillsdale, Michigan, ZDA, † 5. september 2002, Princeton, New Jersey, ZDA.
David Todd Wilkinson in Prasevanje · David Todd Wilkinson in Seznam astronomskih vsebin ·
Devica (ozvezdje)
Devica (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Devica (ozvezdje) in Prasevanje · Devica (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin ·
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Dopplerjev pojav in Prasevanje · Dopplerjev pojav in Seznam astronomskih vsebin ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Prasevanje · Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Prasevanje · Elektromagnetno valovanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Prasevanje · Galaksija in Seznam astronomskih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Prasevanje · Gibanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Gravitacijska leča in Prasevanje · Gravitacijska leča in Seznam astronomskih vsebin ·
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Gravitacijsko valovanje in Prasevanje · Gravitacijsko valovanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Prasevanje · Helij in Seznam astronomskih vsebin ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Hubblov zakon in Prasevanje · Hubblov zakon in Seznam astronomskih vsebin ·
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Izsrednost tira in Prasevanje · Izsrednost tira in Seznam astronomskih vsebin ·
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Jata galaksij in Prasevanje · Jata galaksij in Seznam astronomskih vsebin ·
Josip Samujilovič Šklovski
Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Josip Samujilovič Šklovski in Prasevanje · Josip Samujilovič Šklovski in Seznam astronomskih vsebin ·
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Kotna ločljivost in Prasevanje · Kotna ločljivost in Seznam astronomskih vsebin ·
Kovinskost
II. populacije. V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija.
Kovinskost in Prasevanje · Kovinskost in Seznam astronomskih vsebin ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Prasevanje · Kozmologija in Seznam astronomskih vsebin ·
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Krajevna skupina in Prasevanje · Krajevna skupina in Seznam astronomskih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Prasevanje · Leto in Seznam astronomskih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Prasevanje · Magnetno polje in Seznam astronomskih vsebin ·
Martin John Rees
Sir Martin John Rees, baron Rees Lodlowski, OM, Kt, PRS, angleški astrofizik, astronom in kozmolog, * 23. junij 1942, York, Anglija.
Martin John Rees in Prasevanje · Martin John Rees in Seznam astronomskih vsebin ·
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Medzvezdna snov in Prasevanje · Medzvezdna snov in Seznam astronomskih vsebin ·
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Naklon tira in Prasevanje · Naklon tira in Seznam astronomskih vsebin ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Prasevanje · Narava in Seznam astronomskih vsebin ·
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.
Oblika Vesolja in Prasevanje · Oblika Vesolja in Seznam astronomskih vsebin ·
Observatorij Pulkovo
Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.
Observatorij Pulkovo in Prasevanje · Observatorij Pulkovo in Seznam astronomskih vsebin ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Orbitalna perioda in Prasevanje · Orbitalna perioda in Seznam astronomskih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Prasevanje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Ozvezdje in Prasevanje · Ozvezdje in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Prasevanje · Planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Prasevanje · Prapok in Seznam astronomskih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Prasevanje in Razdalja · Razdalja in Seznam astronomskih vsebin ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Prasevanje in Rdeči premik · Rdeči premik in Seznam astronomskih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Prasevanje in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin ·
Sachs-Wolfejev pojav
Sachs-Wolfejev pojav je značilnost prasevanja, da je spekter fotonov, ki izvirjo iz njega, premaknjen proti rdečem delu zaradi gravitacije, kar povzroča, da je izmerjeni spekter prasevanja neenakomeren.
Prasevanje in Sachs-Wolfejev pojav · Sachs-Wolfejev pojav in Seznam astronomskih vsebin ·
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Prasevanje in Satelit · Satelit in Seznam astronomskih vsebin ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Prasevanje in Sekunda · Sekunda in Seznam astronomskih vsebin ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Prasevanje in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Prasevanje in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam astronomskih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja ·
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.
Prasevanje in Supermasivna črna luknja · Seznam astronomskih vsebin in Supermasivna črna luknja ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Prasevanje in Supernova · Seznam astronomskih vsebin in Supernova ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Prasevanje in Svetlobno leto · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno leto ·
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Prasevanje in Temna snov · Seznam astronomskih vsebin in Temna snov ·
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Prasevanje in Teorija mirujočega stanja · Seznam astronomskih vsebin in Teorija mirujočega stanja ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Prasevanje in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Prasevanje in Vodik · Seznam astronomskih vsebin in Vodik ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Prasevanje in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Prasevanje in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin
Prasevanje 148 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 52, indeks Jaccard je 2.24% = 52 / (148 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: