Pavel I. Šubić Bribirski in Trdnjava Klis

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Pavel I. Šubić Bribirski in Trdnjava Klis

Pavel I. Šubić Bribirski vs. Trdnjava Klis

Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom. Za bana je bil ponovno postavljen leta 1275. S pomočjo svojih bratov, Mladena I. in Jurija I., je Pavel uveljavil neposredno oblast nad večino obalnih mest. Zavzetje ozemlja plemiške rodbine Kačićev v južni Hrvaški, ki so bili znani po piratstvu na Jadranskem morju, je povzročilo konflikt z Benečani. V tem času so Šubići postali zavezniki z Anžujci iz Neaplja. Boji z Benečani so potekali do mirovnega sporazuma leta 1294. V času nasledstvene krize na ogrskem prestolu v 1290-tih, se je Pavel pojavil kot eden najmočnejših oligarhov v kraljevini, ki je bil glavni zaveznik Anžujcev v njihovem boju z Árpádovci. Pavel je leta 1300 povabil anžujskega pretendenta na prestol Karla Roberta v Split in od tod ga je spremljal v Zagreb, kjer je bil priznan za kralja Ogrske in Hrvaške. Pavel nato ni sodeloval v dejavnosti Karla na Ogrskem, kjer ga niso priznali kot kralja še naslednjih 10 let. Pavel je svoje ozemlje razširil na vzhod na Banovina Bosno leta 1299, ter na Hum leta 1301, katerega teritorij je razdelil med člane svoje družine. Leta 1304 je Pavel vodil vojaški pohod v Bosno, kjer so uporniki ubili njegovega brata Mladena I., ki ga je imenoval za Bosanskega bana. Upor je zadušil in za Bosanskega bana postavil sina Mladena II. Kraljeva oblast nad ozemlji, ki jih je obvladoval Pavel je bila le nominalna skozi vse obdobje njegovega vladanja, v katerem je zagotovil družinsko dednost njegovih nazivov. Njegov sedež je bil v Bribirju in v mestu Skradin. Izdajal je svoj denar, ki so ga kovali iz srebra iz Bosne, ter ustanovil tri nove Katoliške škofije na Hrvaškem. Leta 1311 je pomagal upornikom proti Benetkam v Zadru in pridobil kontrolo nad mestom, kar je vodilo v novo vojno z Benečani. Pavel je umrl kmalu po zavzetju Zadra, v maju 1312, ko so se odvijala pogajanja z Benečani. Nasledil ga je najstarejši sin Mladen II. Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.

Andrej III. Ogrski

Andrej III.

Andrej III. Ogrski in Pavel I. Šubić Bribirski · Andrej III. Ogrski in Trdnjava Klis · Poglej več »

Šibenik

Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.

Šibenik in Pavel I. Šubić Bribirski · Šibenik in Trdnjava Klis · Poglej več »

Šubići

Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.

Šubići in Pavel I. Šubić Bribirski · Šubići in Trdnjava Klis · Poglej več »

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Béla IV. Ogrski in Pavel I. Šubić Bribirski · Béla IV. Ogrski in Trdnjava Klis · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Pavel I. Šubić Bribirski · Beneška republika in Trdnjava Klis · Poglej več »

Esztergom

Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.

Esztergom in Pavel I. Šubić Bribirski · Esztergom in Trdnjava Klis · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Jadransko morje in Pavel I. Šubić Bribirski · Jadransko morje in Trdnjava Klis · Poglej več »

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Karel I. Ogrski in Pavel I. Šubić Bribirski · Karel I. Ogrski in Trdnjava Klis · Poglej več »

Karel II. Anžujski

Karel II.

Karel II. Anžujski in Pavel I. Šubić Bribirski · Karel II. Anžujski in Trdnjava Klis · Poglej več »

Ladislav IV. Ogrski

Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.

Ladislav IV. Ogrski in Pavel I. Šubić Bribirski · Ladislav IV. Ogrski in Trdnjava Klis · Poglej več »

Neretva

Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.

Neretva in Pavel I. Šubić Bribirski · Neretva in Trdnjava Klis · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Ogrska in Pavel I. Šubić Bribirski · Ogrska in Trdnjava Klis · Poglej več »

Omiš

Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Omiš in Pavel I. Šubić Bribirski · Omiš in Trdnjava Klis · Poglej več »

Seznam bosanskih kraljev

To je kronološka lista bosanskih kraljev.

Pavel I. Šubić Bribirski in Seznam bosanskih kraljev · Seznam bosanskih kraljev in Trdnjava Klis · Poglej več »

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Pavel I. Šubić Bribirski in Slavonija · Slavonija in Trdnjava Klis · Poglej več »

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Pavel I. Šubić Bribirski in Split · Split in Trdnjava Klis · Poglej več »

Templjarji

Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.

Pavel I. Šubić Bribirski in Templjarji · Templjarji in Trdnjava Klis · Poglej več »

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Pavel I. Šubić Bribirski in Trogir · Trdnjava Klis in Trogir · Poglej več »

Trpimirovići

Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.

Pavel I. Šubić Bribirski in Trpimirovići · Trdnjava Klis in Trpimirovići · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Pavel I. Šubić Bribirski in Zadar · Trdnjava Klis in Zadar · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Pavel I. Šubić Bribirski in Zagreb · Trdnjava Klis in Zagreb · Poglej več »